Direktor Copernicusa: Svet se bo kmalu segrel za 1,5 stopinje Celzija #video

Kot je povedal Buontempo, se bo ozračje ob določenih nihanjih še naprej segrevalo, saj je zaradi velikih količin toplogrednih plinov v sistemu veliko presežne energije.

Padavine bodo intenzivnejše, suše daljše in pogostejše

V službi za spremljanje podnebnih sprememb pričakujejo, da bi se lahko svet za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo segrel že v začetku prihodnjega desetletja. Tako meja za omejitev globalnega segrevanja iz pariškega podnebnega sporazuma, sprejetega leta 2015, sploh ni več tako daleč, je poudaril italijanski fizik, ki je na čelu službe od leta 2019.

"To pomeni, da bodo padavine še intenzivnejše, suše bodo postale daljše, pogostejše in intenzivnejše, pa tudi vročinski valovi bodo daljši, pogostejši in intenzivnejši," je pojasnil.

Vse to velja tudi za Evropo, vključno s Slovenijo, ki so jo pred enim letom prizadele obsežne poplave.

Slovenija se segreva hitreje od povprečja

Evropa, pa tudi Slovenija se segrevata hitreje od svetovnega povprečja, in sicer približno dvakrat. Eden od razlogov za to je, da pri izračunih za Evropo upoštevajo tudi velik del Arktike, ki pa po Buontempovih besedah verjetno sodi med območja, ki se segrevajo najhitreje na svetu.

Direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus Carlo Buontempo Carlo Buontempo. Foto: STA

Zaradi segrevanja se namreč tali led, ki sicer odbija sončno svetlobo nazaj v ozračje. Zaradi zmanjševanja površine ledu pa morje absorbira še več sončne svetlobe, kar pa samo še pospešuje globalno segrevanje, je pojasnil.

Med razlogi za hitrejše segrevanje Evrope je še zmanjševanje količine padavin v večini Sredozemlja, pa tudi taljenje ledu v gorah, tako v Alpah kot Pirenejih.

Globalnega segrevanja se ne da več ustaviti

Globalnega segrevanja se ne da več ustaviti, ga je pa mogoče upočasniti, meni Buontempo. "Z znanstvenega vidika je odgovor zelo preprost, saj vemo, kaj je glavni dejavnik. To je povečevanje količine toplogrednih plinov v ozračju," je povedal.

"Tako da prej kot bomo ustavili izpuste toplogrednih plinov, prej bomo stabilizirali naše podnebje," je dejal direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb, ki jo izvaja Evropski center za srednjeročno vremensko napoved (ECMWF) s sedežem v britanskem Readingu.

Poudaril je še, da je pri tem ključno mednarodno sodelovanje, saj nobena država ne more sama rešiti vprašanja podnebnih sprememb. Ustrezen mehanizem za sodelovanje je po mnenju italijanskega strokovnjaka Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC).

Povečanje toplogrednih plinov v ozračju pa je tudi glavni dejavnik, ki je privedel do nedavno zabeleženih temperaturnih rekordov. V nedeljo, 21. julija, je namreč svetovna povprečna temperatura zraka znašala 17,09 stopinje Celzija, kar je 0,01 stopinje več od pred tem rekordne temperature, zabeležene 6. julija 2023. V ponedeljek, 22. julija 2024, pa je bila temperatura še višja, znašala je 17,16 stopinje Celzija.

Nadpovprečno visoke temperature na Antarktiki in Antarktičnem morju

Med drugimi dejavniki je omenil še nadpovprečno visoke temperature na Antarktiki in Antarktičnem morju, kar je povezano tudi z neobičajno majhno površino morskega ledu na območju za trenutno obdobje leta.

Časovno okno za morebiten nov temperaturni rekord se sicer zapira, saj so jih doslej v zgodovini vedno zabeležili med prvim tednom julija in prvim tednom avgusta, je pojasnil Buontempo. Svetovna povprečna temperatura zraka je namreč najvišja, ko je na severni polobli poletje, saj je tu več kopnega kot na južni polobli. Kopno pa se segreva hitreje kot morje, je povedal.

Kljub nedavno zabeleženim rekordnim temperaturam pa ni nujno, da bo letošnje leto najtoplejše v zgodovini meritev. Prvih šest mesecev je sicer bilo rekordno toplih, vendar pa je bilo tudi lansko obdobje od septembra do decembra močno nadpovprečno toplo. Tako je manj verjetno, da bodo ti meseci tako topli kot lani.

Vendar pa je še vedno verjetnejše, da bo leto 2024 rekordno toplo, kot pa da ne bo, je dejal vodja ene od skupno šestih služb v okviru evropskega programa Copernicus, ki podatke zbira tudi s satelitskim opazovanjem.