Danska se bo na čelu EU trudila ohraniti družino 27 držav

Glavna tema danskega predsedovanja bo seveda kriza v območju evra, najhujša kriza v EU doslej, pri reševanju katere Danska nima ključne vloge, bomo pa storili vse, da obdržimo skupaj družino 27 držav, je dejal veleposlanik Danske pri EU Jeppe Tranholm-Mikkelsen. Danska zatrjuje, da bo storila vse, da družina 27 držav ostane skupaj.

"Upamo, da bo 17 držav še naprej upoštevalo interese deseterice" Kriza evra namreč poleg vseh drugih težav in negotovosti prinaša tudi delitve znotraj unije. Deset držav, ki niso prevzele evra, je nezadovoljnih, ker se počutijo izrinjene iz odločanja o temah, ki so po njihovem mnenju pomembne za celotno Evropo. "Upamo, da bo 17 držav še naprej upoštevalo interese deseterice," je dejal Tranholm-Mikkelsen in poudaril, da želi biti dansko predsedstvo graditelj mostov. V našem interesu je, da je območje evra uspešno, a želimo, da 27 držav sprejema odločitve skupaj, je dodal.

Danska podpira spremembe EU, a želi, da so te čim bolj omejene Čeprav Danska ne bo imela bistvene vloge pri reševanju krize, pa bo usmerjala številne druge procese, ki so povezani s krizo in vključujejo vseh 27 držav, na primer evropski semester. Če bodo potrebne spremembe pogodbe EU, jih Danska podpira, a želi, da bi bile čim bolj omejene.

Če ne bi bilo krize z evrom, bi bila v ospredju schengen in azil Če velike krize evra ne bi bilo, bi bile po besedah danskega veleposlanika najbrž precej v ospredju teme s področja notranjih zadev - schengen in azil; pri prvem težave s širitvijo na Bolgarijo in Romunijo ter vprašanje uvedbe nadzora, pri drugem težave z azilnim sistemom v Grčiji.

Velika tema predsedovanja bo tudi večletni proračun unije Velika tema danskega predsedovanja bo sicer prihodnji večletni proračun unije za obdobje 2014-2020, a Tranholm-Mikkelsen pravi, da pogajanja ne bodo končana do konca junija, temveč predvidoma do konca leta. Danci bodo poskušali doseči dogovor o podlagi za končnico pogajanj.

Le bežno o državah Zahodnega Balkana Države Zahodnega Balkana je danski veleposlanik omenil le bežno. Nakazal je, da med danskim predsedovanjem ne pričakuje odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Srbijo, in dejal, da so nadaljnji koraki Črne gore odvisni od decembrskih odločitev. Hrvaške, ki bo 9. decembra podpisala pristopno pogodbo, nato pa bo stekel ratifikacijski proces, ni omenil.

Veleposlanik glede Turčije ne pričakuje preboja Več besed je posvetil državama, ki se trenutno pogajata za članstvo v EU, Turčiji in Islandiji. Glede Turčije ne pričakuje preboja, glede Islandije pa upa, da bodo ohranili precejšnjo hitrost pogajanj in da bo država skoraj vsa poglavja odprla do konca junija.

Odločanje v zunanji politiki od uveljavitve lizbonske pogodbe decembra 2009 vodi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton. Danski veleposlanik je tako v povezavi s tem izpostavil le, da bodo Ashtonovo podpirali pri nadgradnji evropske diplomatske službe.

Danci bodo pozornost namenili tudi agendi za rast Poleg krize evra, notranjih in zunanjih zadev ter evropskega proračuna je danski veleposlanik izpostavil še peto prednostno temo predsedovanja - agendo za rast, še posebej zeleno rast. To temo bi Danci izpostavili, če jim ne bi tempa narekovala kriza evra.

Med danskim predsedovanjem so predvidena tri zasedanja voditeljev članic unije - 1. in 2. marca, maja ter 28. in 29. junija. Danska bo predsedovanje Svetu EU prevzela 1. januarja od Poljske. Za njo pa bo v drugi polovici prihodnjega leta predsedoval Ciper.

Za Dansko veljajo v pogodbah EU štiri izvzetja: glede uvedbe skupne evropske valute, v pravosodju in notranjih zadevah pri sodelovanju v politikah priseljevanja, azila ter boja proti terorizmu, v obrambnem sodelovanju ter glede državljanstva EU.