Danska ponovno uvaja nadzor na mejah z Nemčijo in Švedsko

Na ta način bi zajezili pritok neželenih "kriminalcev" in beguncev v državo, pa čeprav je Danska članica schengenskega sporazuma, ki je odpravil nadzor na notranjih mejah med članicami. Nadzor že v dveh do treh tednih Nadzor na mejah naj bi znova uvedli že v dveh do treh tednih, je napovedal minister Hjort Frederiksen in pojasnil, da je vlada dosegla dogovor s skrajno desno ljudsko stranko DVP, ki je zahtevala ta ukrep. V ozadju bi lahko bila trgovina za glasove Populistična stranka DVP je že deset let tihi partner desnosredinske manjšinske vlade pod vodstvom Larsa Loekkeja Rasmussena. Svojo podporo vladi pogojuje predvsem z zaostrovanjem politike priseljevanja v državo. V ozadju ponovnega uvajanja mejnega nadzora bi lahko bila trgovina za glasove DVP pri pokojninski reformi.

Na dansko-nemški meji bodo zgradili nove prehode "V zadnjih letih smo priča porastu čezmejnega kriminala in s tem ukrepom želimo to zajeziti. Zgradili bomo nove mejne prehode na dansko-nemški meji, ki bodo opremljeni z novo elektronsko opremo za prepoznavanje registrskih tablic vozil," je dejal minister. Prav tako je napovedal, da bodo postavili stalen carinski nadzor na mostu Oersund med Dansko in Švedsko, okrepili pa naj bi tudi policijski nadzor v zaledju. Za to naj bi namenili okoli 20 milijonov evrov.

Danska ostaja del schengenskega sporazuma Podrobnosti ukrepa sicer še vedno niso povsem jasne. Danska naj bi namreč ostala del schengenskega sporazuma, vseeno pa naj bi izvajala določen nadzor pri vhodu in izhodu iz države. Vprašanje pa ostaja, kako ostri naj bi bili ukrepi in kako naj bi vplivali na pretok prometa čez mejo.

Šlo naj bi "le" za naključno preverjanje Hjort Fredriksen je sicer zagotovil, da bo šlo za naključno preverjanje in da bo torej ukrep v skladu s pravili schengna. Cariniki naj bi bili sicer na mejah stalno prisotni, a naj ne bi izvajali klasičnih pregledov, ampak naključne. "Vse bo v skladu in v okvirih schengenskega sporazuma," je poudaril.

"Zelo radi bi sploh kaj dobili od danske vlade" V Evropski komisiji so že izrazili pričakovanje, da jih bo danska vlada podrobno seznanila z načrti. "Želeli bi videti kak uradni dokument. Zelo radi bi sploh kaj dobili od danske vlade," je po odločitvi v Koebenhavnu dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije v Bruslju, še navaja dpa.

Gre pri vsem skupaj samo za pretiravanje? Diplomatski viri v Bruslju medtem pojasnjujejo, da gre glede poročil iz Koebenhavna za medijska pretiravanja in da gre zgolj za okrepitev nadzora v obmejnem pasu, ne pa ponovno uvedbo sistematičnega preverjanja potnih listov na mejah. Sicer pa ukrepi še niso povsem dorečeni in jih mora najprej oblikovati danska vlada, potem pa potrditi še parlament. Vsekakor pa bodo ukrepi znotraj schengenskega pravnega okvira, poudarjajo tudi diplomati.

Schengen samo v primeru resne grožnje Vprašanje uvajanja ponovnega nadzora na notranjih mejah članic schengna bo sicer ena glavnih točk četrtkovega zasedanja notranjih ministrov EU. Po dosedanjih pravilih lahko država članica schengna nadzor na mejah uvede v primeru "resne grožnje" javnemu miru ali notranji varnosti za 30 dni, nato pa lahko odločitev obnovi. Ali gre za resno grožnjo, država presodi sama.

Ta možnost je bila doslej uporabljena ob velikih športnih dogodkih, na primer evropskem nogometnem prvenstvu. Sedaj, ob navalu beguncev s severa Afrike, pa je postala aktualna tudi v sporu med Francijo in Italijo, ko je slednja beguncem začela izdajati začasna dovoljenja za bivanje, ti pa so šli nato naprej v Francijo. Ta je nato začela begunce vračati nazaj v Italijo.

"Pravila so preveč ohlapna" A obstoječa pravila so po besedah evropske komisarke za notranje zadeve ecilie Malmström preveč ohlapna. Komisija se zavzema za spremembe, ki ne bodo spodkopale ideje schengna in želi pravila, po katerih morebitna odločitev o tem ne bo mogla biti enostranska, temveč bo evropska ter bo temeljila na zelo dobro opredeljenih pogojih in bo časovno omejena.