Sreda, 18. 7. 2018, 16.45
6 let, 4 mesece
Kakšna je Turčija dve leti po neuspelem državnem udaru?
"Danes je Turčija še vedno država strahu"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,40
4
V Turčiji naj bi danes odpravili izredne razmere, ki so veljale od poskusa državnega udara pred dvema letoma, v tem času pa so jih oblasti podaljšale sedemkrat. "Čeprav se je v primerjavi s časom tik po krizi stanje nekoliko stabiliziralo, v Turčiji še vedno vlada ozračje strahu," pravi strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec.
V dveletnem obdobju aretirali okoli 77 tisoč ljudi
Vse od poskusa državnega udara pred dvema letoma v Turčiji veljajo izredne razmere. Te so oblasti odtlej podaljšale že sedemkrat, nazadnje aprila letos.
Od začetka prve uredbe so skupno odpustili več kot 110 tisoč javnih uslužbencev, več deset tisoč jih je bilo suspendiranih. Zadnji odlok, s katerim so odpustili več kot 18.500 javnih uslužbencev, so izdali 8. julija.
V zadnjih dveh letih so oblasti aretirale okoli 77 tisoč ljudi, vključno z novinarji, ki so kritični do oblasti. Med zahodnimi zaveznicami je Ankara zaradi ostrih ukrepov požela veliko kritik. Turška vlada kljub temu trdi, da so bile čistke potrebne, da so se znebili "virusa" Erdoganovega nekdanjega zaveznika Fetullaha Gülena.
"Turčija je sestavljena iz več majnih Turčij"
Kot je pojasnil Lovec iz Centra za mednarodne odnose na Inštitutu za družbene vede pri FDV, Erdogan že ob prevzemu oblasti v letu 2014 ni bil v lahkem položaju, saj je bil soočen z dejstvom, da je Turčija zelo raznolika država.
"Sestavlja jo tradicija zelo močne vloge vojske, ki je nasprotovala verskemu konservatizmu, azijski del, Kurdi, zelo evropski Istanbul in uradniška Ankara. Erdogan je bil konservativen voditelj, soočen z naprednimi okolji," pravi Lovec.
Kot nadaljuje, je bil Erdoganov poskus centralizacije neke vrste odgovor na težke pogoje, v katerih je vladal. "V tem poskusu pa je šel zelo daleč, skoraj do popolnega sultanata."
"Danes je Turčija še vedno država strahu"
"Sprva je bilo stanje res zelo nestabilno, k temu so prispevali tudi teroristični napadi in vojna v Siriji, kar pa se je do danes že nekoliko umirilo," pravi Lovec, ki razloge za nekoliko večjo stabilnost med drugim vidi tudi v dogovorih s Kremljem in Izraelom ter umirjanjem vojne v Siriji.
"Čeprav se je v primerjavi s časom tik po krizi stanje nekoliko stabiliziralo, v Turčiji še vedno vlada ozračje strahu," meni Lovec in nadaljuje: "Napredno misleči in intelektualci ne želijo več javno govoriti o politiki. Politika ni več javna tema, temveč nekaj, o čemer govorijo v zasebnem prostoru."
Zatiranje drugačnega mišljenja je imelo strašljiv učinek na svobodo izražanja v vsej državi. "Svoje poglede skušam izražati svobodno, a se boleče zavedam, da dvakrat premislim, preden spregovorim ali kaj napišem," je za Amensty International povedala Eren Keskin, ki ji grozijo 140 ločenih kazenskih pregonov, prepoved potovanja in pogojne zaporne kazni.
"Ustrahovanje in utišanje drugačnega mišljenja"
V nenehnem izrednem stanju je le malo delov nekoč živahne turške civilne družbe ostalo nedotaknjenih, je pokazalo tudi poročilo Amnesty International.
"Pod okriljem izrednih razmer so se turške oblasti namenile načrtno in metodično razgraditi civilno družbo z zapiranjem zagovornikov človekovih pravic, zapiranjem organizacij in ustvarjanjem dušečega ozračja strahu," je dejala Gauri van Gulik, direktorica za Evropo pri Amnesty International.
"Vzdrževanje in povečevanje zatiranja omejuje vitalno delo turških zagovornikov človekovih pravic, celi deli družbe pa so zaradi tega v stanju nenehnega strahu," so pri Amnesty International še zapisali na svojo spletno stran.
"Zgolj korak v pravo smer ni dovolj"
Na dogajanje se je odzval tudi namestnik direktorja Amnesty International Fotis Filippou in dejal: "Dvig dvoletnega izrednega stanja je korak v pravo smer, če gre za karkoli več kot le kozmetično vajo, pa ga morajo spremljati nujni ukrepi."
Dodal je, da se je v zadnjih dveh letih Turčija korenito preobrazila z nujnimi ukrepi, ki so jih uporabili za utišanje kritičnih glasov in odstranjevanje temeljnih pravic. "Številni ukrepi bodo v veljavi ostali tudi po odpravi izrednega stanja," je še povedal.
Meni, da sama odprava izrednega stanja ne bo zaustavila zatiranja. "Potrebno je sistematično ukrepanje za ponovno spoštovanje človekovih pravic, omogočiti, da se civilna družba znova začne vzpenjati in odprava zaskrbljujočega ozračja strahu, ki je prizadelo državo."
"Na dolgi rok lahko nove nestabilnosti prinese kriza demokracije"
"V Turčiji še vedno obstaja problem neodvisnosti sodstva, teroristične zakonodaje in njene uporabe, omejitve pravic, pogoji delovanja politične opozicije," pojasnjuje Lovec. Kot je razložil, naštete težave niso neposredno povezane z izrednimi razmerami, ampak s krizo demokracije.
"Na dolgi rok lahko kriza demokracije prinese nove nestabilnosti in krize. Zlasti, če se bo gospodarska rast zmanjševala," še dodaja. Dogajanje v draži namreč močno vpliva tudi na investitorje, poleg tega je v Turčiji veliko mladih, ki bodo potrebovali zaposlitev.
V noči s 15. na 16. julij 2016 je del turške vojske, nezadovoljen z vladanjem Erdogana, poskušal s silo prevzeti oblast. V poskusu državnega udara je takrat umrlo 248 ljudi, več kot dva tisoč jih je bilo ranjenih.
Erdogan je za poskus udara takoj obtožil svojega nekdanjega zaveznika, zdaj velikega sovražnika, v ZDA živečega klerika Fetullaha Gülena, ki je desetletja vztrajno gradil svoj vpliv v turškem sodstvu, policiji in vojski. Gülen obtožbe zanika.
4