Croatia Summit odprt

Predsednik slovenske vlade je v svojem govoru izpostavil velik pomen procesa Brdo za prihodnost držav Jugovzhodne Evrope v EU.

Pahor: Hrvaška kot navdih drugim državam v regiji Pahor je tudi vnovič čestital Hrvaški za nedavno sklenitev pristopnih pogajanj z EU ter poudaril, da je lahko njen uspeh navdih drugim državam Zahodnega Balkana pri izvajanju reform in izpolnjevanju kriterijev za vstop v EU.

Na srečanju v Dubrovniku, ki tokrat nosi naslov "Novo desetletje za Jugovzhodno Evropo - sklenitev tranzicije", je Pahor tudi spomnil, da sta Hrvaška in Slovenija na podlagi izkušenj, ki sta jih pridobili ob iskanju rešitve za spor o meji, zagnali proces Brdo. In ta je po njegovih besedah ena od najpomembnejših regionalnih pobud.

Slovenski premier je države članice EU povabil, naj podprejo proces Brdo, ki bo lahko ob "močni politični volji" uredil odprta politična, gospodarska in varnostna vprašanja v regiji, še preden bi ta obremenila vstopanje Zahodnega Balkana v EU. Posebej je izpostavil spor med Makedonijo in Grčijo ter uradno Skopje pozval, naj doseže kompromis z Atenami.

"Hrvaška si bo prizadevala za širitev EU na evropski jugovzhod" Tako Kosorjeva kot Josipović sta uvodoma potrdila, da si bo Hrvaška močno prizadevala za širitev EU na evropski jugovzhod. Integracija območja Jugovzhodne Evrope v EU je namreč zelo pomembna, saj tu ne gre zgolj za evropsko soseščino, temveč za del Evrope, je dejala Kosorjeva.

Zatrdila je, da Hrvaška ne bo izkoriščala svojega članstva v EU za reševanje odprtih vprašanj s sosednjimi državami ter obremenjevala njihove poti v evroatlantske integracije. "Hrvaška ne bo obrnila hrbta svojim sosedam, temveč bo odprta za nove izzive, ki jih prinaša članstvo v EU," je dejala premierka.

Tudi Josipović je izpostavil, da je Hrvaška zainteresirana za dobre odnose s sosedami ter da podpira širitev EU na jugovzhod Evrope.

Premier Pahor se bo srečal s predsednikom izraelskega parlamenta Pahor se bo v Dubrovniku srečal s predsednikom izraelskega parlamenta Reuvenom Rivlinom, nato pa se bo udeležil svečane večerje, ki jo gosti Kosorjeva. Kosorjeva in Pahor bosta imela posebno dvostransko srečanje v soboto, po katerem bosta stopila pred novinarje. Kot so napovedali v Pahorjevem uradu, bosta nadaljevala pogovor o poglabljanju gospodarskega sodelovanja med državama, govorila pa bosta tudi o ostalih odprtih vprašanjih in o procesu Brdo.

Predsednika slovenske vlade poleg tega v soboto čaka še vrsta dvostranskih srečanj - z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem, makedonskim premierom Nikolo Gruevskim, podkanclerjem in zunanjim ministrom Avstrije Michaelom Spindeleggerjem ter namestnikom državne sekretarke ZDA Williamom Burnsom.

Številni evropski predstavniki Letošnjega, že šestega Croatia Summita v Dubrovniku se sicer udeležujejo tudi predsedniki vlad Belgije Yves Leterme, Bolgarije Bojko Borisov, Črne gore Igor Lukšić in Kosova Hashim Thaci ter podpredsednik poljske vlade in minister za gospodarstvo Waldemar Pawlak.

Med udeleženci so tudi zunanji ministri Švedske, Madžarske, Češke, Slovaške, Cipra, Latvije, Estonije in Albanije, predstavniki EU ter številni drugi strokovnjaki s področja gospodarstva, varnosti in evropskega združevanja.

Odsotnost Srbije in BiH Zaradi prisotnosti predstavnika Kosova je Srbija že lani in tudi letos zavrnila svojo udeležbo na srečanju, poleg tega pa letos v Dubrovniku ni niti predstavnikov BiH.

Po uvodnem delu bo v soboto potekal osrednji del konference, ki je razdeljen na tri dele glede na osrednje teme letošnjega srečanja. Te so širitev Evropske unije, ustvarjanje pogojev za krepitev gospodarstva v Jugovzhodni Evropi ter nova varnostna podoba Sredozemlja.