Članice schengna bodo po novem lahko zaprle notranje meje

Schengen, kjer je mogoče notranje meje med članicami prečkati brez preverjanja potnih listin, je poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji. Uvedba nadzora v območju, katerega smisel obstoja je, da nadzora v njem ni, je bila zato razumljivo občutljiva tema.

Reformo rodila arabska pomlad Sveženj reform je "rodila" arabska pomlad. Spomladi 2011 so namreč na meje unije pritisnili priseljenci in begunci iz južne soseščine, kar je poleg kaosa na zunanjih mejah unije povzročilo tudi diplomatski spor med Rimom in Parizom. Slednji je Italiji očital, da ni preprečila množičnega prehajanja priseljencev v Francijo, in terjal spremembe schengenskih pravil.

Reforma - notranji ministri EU so jo potrdili minuli petek, nakar je čakala le še na današnjo zeleno luč parlamenta, formalno pa naj bi jo sprejeli na Svetu jeseni - je sicer dvodelna. Prinaša tako spremenjene pogoje, pod katerimi je mogoče uvesti nadzor na notranjih mejah, kot tudi novosti pri ocenjevanju upravljanja meja in spoštovanja schengenskih pravil.

Sprememba oblike in trajanja notranjega nadzora Že doslej so lahko članice v izjemnih primerih resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvedle nadzor na notranjih mejah, načeloma za največ mesec dni. V praksi so to storile redko, npr. ob velikih mednarodnih konferencah ali pomembnih nogometnih tekmah. Prav tako enostransko so lahko že doslej za največ deset dni uvedle začasen nadzor v primeru nepričakovane grožnje, npr. v primeru terorističnega napada.

Po novem pa bo nadzor mogoče uvesti - za obdobje šestih mesecev in z možnostjo podaljšanja do dveh let - tudi ob resnih problemih pri upravljanju zunanjih mej, ko teh ne bo mogoče ustrezno zaščititi pred valom nezakonitih priseljencev in bo posledično ogrožena varnost vseh držav. Za problematično npr. velja predvsem grško-turška meja. V tem primeru sicer uvedba nadzora ne bo smela biti enostranska, ampak jo bo morala predlagati komisija, nato pa bodo o njej odločile članice s kvalificirano večino.

Izjema in zadnja možnost? Spremenjena pravila sicer izpostavljajo, da mora vsaka ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ostati izjema in zadnja možnost v natančno določenem obsegu in časovnem obdobju ter da mora temeljiti na jasno določenih objektivnih merilih in oceni nujnosti. A vendarle nekateri, med drugim skupina Zelenih, z reformo niso zadovoljni, saj končna odločitev o uvedbi mejnega nadzora ostaja v rokah posameznih držav članic.

Poslance sicer precej bolj veseli drugi del reforme, ki krepi vlogo komisije pri ocenjevanju spoštovanja schengenskih pravil in med drugim uvaja ekipe strokovnjakov, ki bodo izvajale nenapovedane inšpekcije na notranjih mejah ter tako zagotavljale spoštovanje načela prostega gibanja. Doslej so države članice preverjale druga drugo, komisija pa je imela le vlogo opazovalke. Glavna novost je, da bodo lahko skupine šestih strokovnjakov iz članic in institucij EU izvajale nenapovedane inšpekcije na notranjih mejah ter tako preverjale, da ne prihaja do kakršnihkoli poskusov nezakonitih nadzorov. Članice bodo opozorilo o inšpekciji dobile le 24 ur vnaprej.