Ciprske banke pralnice denarja

Zaupno poročilo je objavila ciprska spletna stran stockwatch.com.cy, aprila pa sta ga pripravila enota Sveta Evrope Moneyval in ameriška računovodska družba Deloitte na zahtevo finančnih ministrov evroobmočja. Poročilo, ki vključuje imena komitentov in bank, je še vedno tajno. Štiristranski povzetek poročila kaže precej jasno sliko tega, kaj se dogaja na Cipru, ki je nedavno prejel dve milijardi evrov evropskih davkoplačevalcev.

Deloitte je preveril šest ciprskih bank, ki imajo dve milijardi ali več depozitov, ter tudi 90 največjih posojilojemalcev, ki so si skupaj izposodili 16 milijard evrov, 180 največjih varčevalcev, ki so na bankah skupno hranili osem milijard evrov, in 120 naključno izbranih komitentov. Ob preverjanju verjetnosti, da so stranke bank nepridipravi, so ugotovili, da jih je vsaj 10 odstotkov "politično izpostavljenih oseb" in da je pri 58 odstotkih strank šestih bank mogoče ugotoviti "visoko tveganje" za pranje denarja. Do teh informacij so prišli s preprostim preverjanjem osnovnih podatkov, česar pa banke niso naredile.

Kar zadeva vedenje bank o tem, kdo so njihovi komitenti, se je izkazalo, da ima 27 odstotkov kartotek varčevalcev in 11 odstotkov kartotek posojilojemalcev napačne podatke o imetniku računa, je ugotovil Deloitte in poudaril, da se banke zanašajo na "predstavljatelje" – odvetnike in računovodje, ki delajo za prave imetnike računov – v kar 75 odstotkih mednarodnih poslovnih računov. V primeru "kompleksnih" komitentov, ko so posrednik med banko in imetnikom računa številne odvetniške družbe, so osnovne podatke primerno preverili v le devetih odstotkih primerov.

Banke so med letoma 2008 in 2012 izvedle le štiri notranje preiskave morebitnega pranja denarja na vzorcu svojih strank. Oblastem na Cipru med letoma 2008 in 2010 niso prijavili niti ene sumljive transakcije, eno v letu 2011 in nekaj v letu 2012. Deloitte jih je samo v zadnjih 12 mesecih našel 29, nekatere med njimi pa opisal kot "zelo zapletene primere".

Poročilo tako na laž postavlja ciprske diplomate in politike, ki so otoškim medijem v zadnjih mesecih zagotavljali, da spoštujejo mednarodne standarde. Hkrati tokratno poročilo postavlja pod vprašaj dosedanja poročila Moneyvala, ki so ugotavljala, da so poslovne prakse ciprskih bank nesporne. V poročilu sicer piše, da Moneyval ni imel dostopa do resničnih kartotek komitentov, kot medvladno telo pa lahko ocenjuje le delo ciprskih državnih institucij, kar je bil eden od razlogov, da so ministri evroobmočja k preiskavi povabili tudi Deloitte.

Poročilo se lahko izkaže precej problematično za nemško kanclerko Angelo Merkel pred septembrskimi volitvami. Aprila je namreč v Bundestagu obljubila, da bo "očistila" Ciper, če poslanci odobrijo paket pomoči tej otoški državi. "Če Nemci vidijo poročilo, bi lahko rekli: Ne želim dati denarja takšni državi," je za EUObserver povedal neimenovani evropski diplomat.