Nedelja,
9. 2. 2014,
11.11

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

BiH protesti

Nedelja, 9. 2. 2014, 11.11

8 let, 7 mesecev

Bosancem je prekipelo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Bosanci so gotovo južnoslovanski narod z največ potrpežljivosti, a ko jim prekipi, lepa mesta lepo gorijo.

21. decembra 1920 je sedem tisoč rudarjev rudnika Kreka v Tuzli začelo oborožen upor proti oblasti. Povod: rudarske družine so izselili iz državnih stanovanj, rudarje pa mobilizirali. Sedem dni so se borili proti žandarjem, nato so klonili – sedem so jih ubili, na desetine ranili, 400 aretirali, enega izmed njih so obsodili na smrt. Obračun oblasti z rudarji je izzval delavske proteste po vsej Bosni. Dogodek se je v zgodovino Bosne in Hercegovine zapisal kot Husinski upor.

5. februarja 2014 je v Tuzli je 3500 delavcev propadlih tuzelskih podjetij odšlo na ulice. Zahtevali so svoje pravice: plačane prispevke za pokojnino in zdravstvo, izplačilo zaostalih plač in dostojno življenje. Pričali so o tem, da nimajo dovolj denarja, da bi nahranili otroke. V zadnjih nekaj letih je v Tuzli brez dela ostalo deset tisoč ljudi. V veliki meri kot posledica divje privatizacije in korupcije.

600 tisoč brezposelnih Ko so se začeli spopadi med tuzelskimi protestniki in policijo, se je zanetil požar – demonstracije so se v hipu razplamtele v vseh bosanskih mestih. Bosancem je očitno dokončno "dojadilo", prekipelo. Kako da ne: BiH je lani poleti dosegla brezposelno dno, saj je brez služb 44,4 odstotka za delo zmožnih državljanov, največ v Evropi. V številkah je to skoraj 600 tisoč ljudi in njihovih družin. Še huje je, da je treba k temu prišteti še bosanske delavce v Slovenji, ki so ostali brez službe in tako brez edinega družinskega dohodka. Teh v bosanske statistike ne prišteva nihče.

Epilog: v državi, kjer je nekaj generacij odraslo v času nasilja, so tudi demonstracije v hipu postale nasilne. V nekaj dneh so bile požgane zgradbe predsedstva BiH ter vlad nekaterih kantonov, odstopilo je nekaj kantonskih vlad, poškodovanih je bilo nekaj čez 200 oseb. Zgorel je tudi državni arhiv, ki je preživel dve svetovni in bosansko vojno, a so ga uničile huliganske kvaziprotestniške bande, ki so se nato še podale na roparske pohode. Fotografije izkupička, največkrat je šlo za cigarete, so nato veselo objavljali na Facebooku.

Da ne bo pomote: obubožani narod ne zažiga, narod po protestih čisti ulice in vzklika. Narod le zahteva to, kar je ljudstvo zahtevalo v državah, ki jih je zajela arabska pomlad, kar zahteva v Ukrajini in kar so zahtevali protestniki v Sloveniji: pravično državo za državljane.

Eni zažigajo, drugi pijejo kavo Toda Bosna ni navadna država. Zaradi umetno ustvarjene postdaytonske zapletene politične mreže je to sistem, ki kar kliče po ribarjenju v kalnem. Korupcija in divja privatizacija sta le del tega, kar Bosanci imenujejo daytonska kraja. Politika deluje za svoj žep, divja privatizacija je na vrhuncu, izčrpana podjetja padajo eno za drugim.

Poleg razsula gospodarstva pa ima Bosna težave še s kompleksnim političnim sistemom. Kako zapletena je situacija v Bosni, pove tudi podatek, da so protestniki v Sarajevu vzklikali "Gremo v Vzhodni Sarajevo", kjer je Republika Srbska. Minister za notranje zadeve Republike Srbske pa je svoje prebivalce miril, češ saj vedo, da to ni dobra ideja, "ker je BiH zelo zapleteno sestavljena država in bi vsaka taka nepremišljena zadeva lahko izzvala veliko večje posledice od tistih, ki so jih zdaj videli v Federaciji BiH". Torej medtem ko v delu mesta zažigajo poslopja vlade, v drugem delu mirno pijejo kavo, češ to nas ne zadeva, mi smo tako rekoč druga država.

Kdo bo presekal vozel? Letos so v Bosni volitve, zato je moralo narodu res prekipeti, da niso mogli potrpeti niti še teh nekaj mesecev, da bi oblast spremenili z volilnimi listki. In obratno: politiki z lahkoto obup naroda izkoriščajo za kopičenje volilnih glasov. "Toda ekonomska situacija večine državljanov BiH bo vse slabša in v prihodnjih mesecih lahko pričakujemo še več množičnih protestov. Vsem je jasno, da ljudje tu živijo slabo," je za Anadolu Agency dejal Šaćir Filandra, dekan Fakultete političnih znanosti v Sarajevu.

Bosanski vstajniki imajo le eno možnost, da uresničijo vsaj minimalne zahteve. Najti morajo nekoga, ki bo dovolj pogumen ali nor, da si bo upal presekati povojni gordijski vozel. Nemara je res že čas, da si Bosanci sami, brez zunanje pomoči, organizirajo svojo državo.

Če ne, jih lahko reši le še črni humor. Šala četrtega protestnega dneva je bila: "Smo revni? Ja! Smo lačni? Ja? Smo brez službe? Ja. Bomo lajkali? Ja!!!"