Bogataši na zahodu skrivnostni, na vzhodu koruptivni

Med bogataši zahodnega in vzhodnega sveta je velika razlika. Dedičev BMW recimo nihče ne označuje s tajkuni, bogataše iz držav vzhoda pa. Zadnji so svoje bogastvo pridobili hitro in na v mnogih primerih dvomljive načine v časih divje privatizacije po padcu komunizma. Po drugi strani pa so bogataši zahoda v večini primerov bogati dediči družin, ki imajo v lasti velika podjetja ali pa so svoj poslovni imperij zgradili sami.

Najbogatejši Evropejec popolnoma normalen Ena od najbolj očitnih razlik je tudi, da se zahodni bogataši, če je le mogoče, izogibajo javnosti. Recimo 76-letni Španec Amancio Ortega, najbogatejši Evropejec, lastnik tekstilnega imperija Ortega Inditex, ki vključuje tudi Zaro, in tretji najbogatejši človek na svetu, je bil po Forbsu letos maja vreden 62 milijard dolarjev.

Do leta 1999 v javnosti ni bilo niti ene njegove fotografije, do zdaj je dal le tri intervjuje. Menda je paparacu plačal pol milijona dolarjev, da ni objavil fotografij medenih tednov njegove hčerke. Človek, ki je šolo pustil pri 13 letih, da bi mami pomagal z delom, nikoli ni imel svoje pisarne, temveč le mizo v kotu produkcijske hale ženskih oblek za Zaro. Živi v Galiciji, vsak dan gre na zajtrk v isto kavarno, kosi pa v menzi skupaj s svojimi zaposlenimi, nikoli ne nosi kravate.

Čeprav je lastnik madridskega nebotičnika Torre Picasso, živi v petnadstropni hiši s pogledom na morje v centru La Corune, ob koncih tedna hodi v počitniško hišo, kjer goji kokoši in koze. Boji se letenja, zato le malo potuje, a ima zasebno letalo. Vozi se v audiju A8. Vsako leto se odpravi na pohod po romarskih poteh Galicije. Njegov prijatelj, profesor ekonomije na univerzi v La Coruni, ga je opisal kot človeka, ki ima življenjsko filozofijo biti "popolnoma normalen".

V preteklosti ugrabljeni Tudi nekateri drugi bogataši se pred javnostjo prav skrivajo. Recimo Švedinja Birgit Rasusing, 14. najbogatejša Evropejka, vredna 14 milijard dolarjev, ki je po možu nasledila lastništvo giganta embalaže Tetra. Odkar so leta 1989 skušali ugrabiti njenega sina, je skupaj z družino tako rekoč poniknila v ilegalo.

Tudi najbogatejši Nemci, družina Albrecht, ki ima v lasti Aldi, se niso veliko izpostavljali javnosti. Brata Theo in Karl, ki sta ustanovila podjetje, sta bila večkrat tarči ugrabiteljev. Thea so v 70. letih ugrabili in zahtevali odkupnino sedem milijonov tedanjih nemških mark. Od tedaj dalje sta oba brata kot tudi Karlova sinova Berthold in Theo mlajši izginili iz javnosti.

Politiki s kuvertami denarja Za veliko večino bogatih zahodnjakov velja, da gre za bogate družine. Recimo lastnik Carreforja je družina Defforey, lastniki Fiata Agnelliji, družina Ferrero ima čokoladni imperij, BMW ima v lasti družina Quandt, L'Oreal družina Bettencourt.

Prav oni so v zadnjih letih eni redkih superbogatašev zahodne Evrope, ki so bili vmešani v politični škandal. Ostarela vdova Liliane Bettencourt, najbogatejša ženska na svetu, ni le nenehno v tračarskih časopisih zaradi spora s hčerko, temveč se je zapletla tudi v škandal. Njen butler je namreč objavil posnetke telefonskih pogovorov med njo in Ericom Woerthom, tedaj finančnim ministrom, ki je bogato vdovo prosil za službo za ženo in to ravno v času, ko so bogatašinji očitali, da se izmika plačilu davkov. Žena sicer ni dobila službe, je pa Bettencourtova prejela 30 milijonov evrov davčnih odpustkov.

Pozneje je nekdanja računovodkinja bogatašinje medijem razložila, da so bili politiki redni gostje bogate dedinje, ta pa jim je dajala kuverte z denarjem. Woerth naj bi tako kuverto dobil leta 2007 za volilno kampanjo Nicolasa Sarkozyja, ki je bil reden gost hiše v času, ko je bil župan. Oba politika sta zanikala krivdo, policija pa ni nikoli dokončala preiskave.

Posnetki pogovorov politikov in bogatašev Popolnoma drugače pa je na vzhodu. Tam skoraj ni države, katere bogataši ne bi bili vpleteni v korupcijski škandal. Vrh ledene gore je seveda Rusija, kjer nihče ne skriva, da se oligarhi vmešavajo v politiko, pravzaprav kar vodijo državo. Podobno je v Ukrajini, kjer so kljub zahtevam protestnikov, da morajo bogataši izpustiti oblast, oligarhi še vedno ostali vplivni.

Zadnji škandal je poleti izbruhnil na Poljskem, kjer je časopis Wprost pridobil posnetke telefonskih pogovorov bančnikov in politikov z najbogatejšim Poljakom Janom Kulcyzkom. Še posebej zgovorna naj bi bila guverner centralne banke in notranji minister. V posnetem pogovoru se je najbogatejši Poljak s tajnikom stranke premierja Donalda Tuska pogovarjal o privatizaciji kemične tovarne Ciech.

Podoben privatizacijski škandal so imeli tudi na Slovaškem. Škandal Gorila je izbruhnil leta 2011, odkril pa je, da so se v letih 2005–2006 politiki s podjetniki dogovarjali o privatizacijah. Med njimi je bil tudi tretji najbogatejši Slovak Martin Kusík, čigar podjetje Penta je bilo glavni akter sumljivih privatizacij.

Prav nič nenavadno se ne zdi niti Čehom, da je drugi najbogatejši Čeh Andrej Babiš, lastnik dveh dnevnih časopisov, tudi češki finančni minister in namestnik premierja. Forbes njegovo bogastvo ocenjuje na 2,4 milijarde dolarjev.

Najbogatejši Romun in pranje denarja Tudi najbogatejši Romun Ioan Niculae, vreden 1,7 milijarde evrov, sicer lastnik agrokombinata InterAgro Group, je bil zapleten v škandale. Leta 2012 ga je romunska davčna uprava obtožila, da je oškodoval nacionalni proračun, ker njegova tobačna tovarna ni plačala za okoli 120 milijonov evrov davkov. Niculae je na sodišču zmagal.

Leto dni pozneje je izbruhnil nov škandal, ko ga je državni tožilec v medijih obtožili, da sta dva romunska politika v letih od 2006 do 2010 njegovemu podjetju omogočila velike popuste za plin, s čemer naj bi ogrozili državno energetsko stabilnost. Zadeva je na sodišču, v škandal je vpletenih okoli 40 uradnikov različnih romunskih vladnih uradov, a odločitve še ni. V preiskavi pa sta tudi nekdanja žena in hčerka, osumljeni pranja denarja. Letos so Niculaeja obtožili tudi vplivanja na sodišče, saj so mu zaradi neznanega razloga izbrisali zamrznitev premoženja, ki jo je zaradi afere s plinom zahteval državni tožilec.