Bodo Grki pogoltnili nemško zdravilo ali še vedno posedali v kavarnah?

Grški politiki, med njimi finančni minister Janis Varufakis in notranji minister Nikos Vucis, zatrjujejo, da Grčija nima več denarja, da bi poplačala dolg, ki ga mora ta mesec vrniti Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF).

Kdo, če sploh, bo popustil? Če se mednarodni posojilodajalci (IMF, Evropska centralna banka in Evropska komisija) ne bodo odpovedali zahtevi, da mora Grčija za sprejem blokirane pomoči v višini 7,2 milijarde evrov sprejeti reforme, in če ne bo popustila niti vlada Aleksisa Ciprasa, bo Grčija bankrotirala.

Cipras je po zmagi na grških izrednih volitvah 25. januarja letos obljubljal konec osovražene trojke, konec nepriljubljenih varčevalnih ukrepov in odpis dolgov … Nič od tega mu ni uspelo, še več, Grčijo je potisnil še v večjo gospodarsko in finančno krizo.

Klavrn izkupiček Ciprasove vlade Grško gospodarstvo, ki je počasi okrevalo, je spet zdrsnilo v recesijo. Neplačevanje davkov se je povečalo, grški varčevalci trumoma dvigajo svoj denar z grških bank … Grška vlada, ki jo sestavljata skrajno leva Siriza in skrajno desni Neodvisni Grki, tudi ni pristrigla peruti grškim oligarhom in neplačnikom davkov. Menda, ker ni zakonskih osnov za to.

Tudi tradicionalnega grškega klientalizma še ni konec. Grški ministri še naprej zaposlujejo svoje sorodnike in prijatelje. Ministri priznavajo, da je to res, a zatrjujejo, da so bili izbrani kandidati izbrani zaradi svojih sposobnosti in ne sorodstvenih povezav.

Vzroki za grške težave so v Grčiji Številni Grki za slabo gospodarsko in socialno stanje v državi krivijo tujino, zlasti trojko in nemško kanclerko Angelo Merkel. Med njimi pa ni Evripidesa Dontasa, lastnika tekstilnega podjetja Epilektos, piše nemški tednik Focus.

Kot poudarja Dontas, zadnji uspešni grški tekstilec (90 odstotkov tekstilnih tovarn, ki so obratovale leta 1980, je med tem že propadlo), so vzroki za težave v sami Grčiji: od neprožnega trga dela do privilegijev javnih uslužbencev, ki so šli v pokoj v povprečju po 15 letih dela.

Sprememba miselnosti Prepričan je, da Grki potrebujejo spremembo v miselnosti, spet se morajo naučiti, kako pomembno je delo. "Ni mogoče ves dan posedati v kavarni in pričakovati, da boš imel dovolj denarja," je jasen.

Tudi londonski župan Boris Johnson, velika zvezda britanskih konservativcev, je prepričan, da mora Grčija popustiti. V nedavnem prispevku za britanski časnik Daily Telegraph je med drugim zapisal, da mora Grčija "pogoltniti nemško zdravilo" - torej sprejeti reforme.

Tretji sveženj pomoči Tudi v primeru, če bo grška vlada popustila in sprejela reforme ter dobila še zadnji obrok pomoči, bo verjetno potreben še tretji sveženj pomoči. Veliko vprašanje pa je, če bo pri njem še vedno sodeloval tudi IMF, saj številne države v razvoju temu nasprotujejo.