Bo Portugalska šla po grški poti in zgrmela v brezno?

Portugalska je do zdaj v primerjavi z Grčijo veljala za vzorčno državo, ki ji je uspelo s pomočjo mednarodne pomoči in v okviru evropskih reševalnih mehanizmov izplavati iz najgloblje krize, piše avstrijski tednik Format.

Trojka reši potapljajočo se Portugalsko Leta 2011 je namreč dejansko bankrotirana pirenejska država dobila 78 milijard evrov pomoči (evrske države, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). V zameno za pomoč je morala pod budnim očesom tako imenovane trojke izpeljati varčevalne in reformne ukrepe.

Pod desnosredinsko koalicijo socialdemokratov (portugalski socialdemokrati so imenu navkljub desnosredinska stranka, op. p.) in krščanskodemokratske ljudske stranke, ki jo je vodil socialdemokrat Pedro Passos Coelho, je Portugalski to uspelo. Portugalska se spet postavi na lastne noge 10,6-milijonski Portugalski, ki je že dolgo časa najrevnejša zahodnoevropska država, je uspelo predvsem s pomočjo večjih davčnih prilivov predčasno odplačati mednarodno pomoč in maja lani zapustiti evropski reševalni mehanizem ter se finančno postaviti na lastne noge.

Tudi brezposelnost se je v zadnjih letih zmanjšala, prav tako se je začelo okrevanje gospodarstva. Leta 2012 na primer se je portugalsko gospodarstvo skrčilo za štiri odstotke, zdaj pa ima že 1,7-odstotno rast.

Nepriljubljeni varčevalni ukrepi okrepijo levico Toda nepriljubljeni varčevalni ukrepi so zmanjšali priljubljenost desnosredinske vlade. Če je leta 2011 desnosredinska koalicija dobila 132 sedežev v 230-članskem parlamentu, je na volitvah oktobra letos Coelhova koalicija Naprej, Portugalska sicer dobila največ glasov (38,6 odstotka) , toda ne tudi absolutne večine.

Gledano skupno so največ glasov dobile leve stranke. Portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva je mandat za sestavo vlade najprej ponudil Coelhu, toda njegova desnosredinska vlada je po dobrem mesecu padla.

Zdaj bo vlado sestavljala levica Po portugalski ustavi mora namreč za program vlade, ki ga predloži premier, glasovati večina poslancev, v nasprotnem primeru vlada avtomatično pade. Na torkovem glasovanju v parlamentu je proti programu glasovalo 123 poslancev in vlada je padla.

Za zrušitev desnosredinske manjšinske vlade so levosredinski socialisti združili moči z marksističnim Levim blokom, komunisti in Zelenimi. Zdaj bodo skušale leve stranke oblikovati novo vlado pod vodstvom socialista Antonia Coste.

Nerealni načrti Toda zahteve levice ne predstavljajo dobre popotnice za prihodnost. Kot Siriza v Grčiji skušajo komunisti končati stroge varčevalne ukrepe in odpraviti nekatere že sprejete reforme oziroma varčevalne ukrepe. Med drugim želijo do leta 2019 minimalno plačo z zdajšnjih 505 evrov dvigniti na 600 evrov.

Prav tako želijo odpraviti zmanjšanje pokojnin in plač javnih uslužbencev. Costa sicer zatrjuje, da bo njegova levičarska vlada spoštovala mednarodne obveznosti in proračunski primanjkljaj obdržala pod tremi odstotki BDP. Toda ekonomisti dvomijo o realnosti teh napovedi.

Svarila pred grško potjo Portugalska desnosredinska finančna ministrica Maria Albuquerque opozarja Portugalce, da se lahko Portugalski zgodi tako kot Grčiji, ki je na referendumu letos junija zavrnila pogoje mednarodnih upnikov, da bi potem mesec pozneje na kolenih sprejela še ostrejše pogoje.

Pred obratom Portugalske v levo, ki lahko postavi na kocko gospodarsko okrevanje, je posvarilo tudi 115 najpomembnejših portugalskih podjetnikov. Portugalska namreč še ni zapustila nemirnega finančnega morja.

Prezadolžena Portugalska lahko spet hitro zdrsne v krizo Njen javni dolg je še vedno velikanskih 124,7 odstotka BDP. Če dodamo dolgove banke, zasebnih gospodinjstev in podjetij, skupni dolg znaša 500 odstotkov BDP. Za primerjavo: grški skupni dolg znaša 400 odstotkov BDP.

Posledice levega obrata na Portugalskem bodo verjetno podobne kot pri grškem primeru: nekajmesečna živčna pogajanja z evrskimi državami, z istočasnimi portugalskimi težavami na finančnih trgih. Delniški tečaji na portugalski borzi so že padli, povečale so se obresti na grške državne obveznice, grozi padec bonitetnih ocen …