Bo po volitvah v Turčiji begunski val pojenjal?

Na včerajšnjih volitvah v Turčiji je turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu uspel veliki met – njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je ponovno dobila absolutno večino v parlamentu, kar ji na prejšnjih volitvah ni uspelo. S tem bo turški predsednik lahko uresničil svoje ambicije in si z ustavnimi spremembami povečal predsedniška pooblastila.

Avtoritativni predsednik in razdeljena država Na volitvah so zmagali s pomočjo razmer v regiji ter sklicevanja na enotnost in stabilnost, ki ju je v predvolilnem času razglašala AKP. Le ta stranka naj bi bila Turčijo sposobna obraniti pred IS in Kurdi, ki so za Erdogana prav tako teroristična grožnja. Verjetno ni naključje, da so se ravno pred volitvami ponovno povečali napadi na Kurde. Prav tako ni naključje, da so nemudoma po razglasitvi rezultatov volitev v Diyarbakirju, mestu, ki je kurdska prestolnica na vzhodu Turčije, izbruhnili nemiri. Ni dvoma, da bo Erdogan z vsemi sredstvi nasprotoval kakršnikoli obliki neodvisnosti Kurdov tako v Turčiji kot Siriji.

Predsednikove politične ambicije so v resnici povzročile še večjo polarizacijo Turčije. Ne le s Kurdi, vladajoča stranka je že in še bo obračunala tudi s kritičnimi mediji in opozicijo. Nekateri analitiki napovedujejo, da bi Turčija lahko zapadla v obdobje etničnega in sektaškega nasilja, podobno kot Iran ali Sirija. "Spreminjamo se v bolj bližnjevzhodno kot evropsko državo," je za Reuters dejal ugleden turški politični analitik Cnegiz Candar .

Vsak dan iz Turčija več kot deset tisoč beguncev

Edina, ki ji trenutno ustreza povečanje moči Erdogana, je Evropa. Čeprav se sliši še tako nemogoče, saj so v preteklosti evropski politiki opozarjali na turško kršenje svobode govora in nujnost večje demokracije, je ta hip najbolje, da se za rešitev begunske krize dogovarjajo le z Erdoganom.

"Varnost in stabilnost Zahodne Evrope sta odvisni od naše varnosti in stabilnosti," je pred tedni trdil Erdogan. "Nič se ne more zgoditi brez Turčije," je opozarjal. Čeprav se to sliši kot izjava z veličino obsedenega politika, je v marsičem resnična. Le če Turčija zaustavi prehod beguncev iz Turčije v Grčijo, se bo begunski val zmanjšal. Turčija je sicer leta 2011 za begunce odprla mejo s Sirijo in trenutno gosti okoli dva milijona beguncev, kar jo je do zdaj stalo osem milijard evrov. Toda vsak dan prek Egejskega morja spustijo okoli deset tisoč beguncev.

Cena zaustavitve beguncev: tri milijarde evrov Pred dvema tednoma sta Evropska skupnost in Turčija dosegli načelni dogovor o skupnem akcijskem načrtu za ustavitev begunske krize. Turčija je imela pri tem v rokah dobre karte in si izpogajala liberalizacijo vizumskega režima z Evropsko skupnostjo. Pogajanja o dodatni finančni pomoči še tečejo. Evropa je ponudila milijardo evrov, Turčija pa je zahtevala tri milijarde evrov na leto.

Kako obupno si Evropa želi turške rešitve begunske kriz, pove tudi to, da so evropski politiki pred volitvami zelo omilili kritiko avtoritativnosti Erdoganovega vladanja. Tako pred volitvami niso objavili poročila o turškem približevanju Evropski skupnosti, ki po navedbah Reutersa poroča o zmanjševanju človekovih pravic in manjši neodvisnosti sodstva v Turčiji. Kot so dejali v pisarni Jean-Clauda Junckerja, čakajo na "ugoden trenutek" za objavo.

Vprašanje pa je tudi, ali se bo Erdogan po volitvah najprej lotil Kurdov, beguncev ali utrjevanja svojega predsedniškega položaja. Obstaja velika verjetnost, da zadnjega.