Aleš Žužek

Torek,
19. 5. 2015,
15.24

Osveženo pred

1 leto, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Nemčija Slovenija Anže Burger deindustrializacija

Torek, 19. 5. 2015, 15.24

1 leto, 7 mesecev

Bo Nemčija potopila svojo in slovensko industrijo?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Se bo Nemčija v bližnji prihodnosti deindustrializirala, torej občutno zmanjšala svoj industrijski sektor? In kaj bi to pomenilo za slovensko gospodarstvo, ki je tesno povezano z Nemčijo?

Nemčija podira rekorde v izvozu. Številni v tujini – zlasti v prezadolženih državah evroobmočja – nad tem vihajo nos, saj menijo, da bi moralo najmočnejše evropsko gospodarstvo bolj spodbujati uvoz iz drugih držav evroobmočja.

V čem je prihodnost gospodarstva? Kritičen do nemške gospodarske politike in prevelikega izvoza industrijskih izdelkov pa je tudi Reint E. Gropp, prvi mož nemškega ekonomskega inštituta – Inštituta za gospodarske raziskave iz Halleja (Institut für Wirtschaftsforschung Halle – IHW), a zaradi drugačnega razloga kot gospodarsko šibkejše evrske države.

Kot je pojasnil Gropp v pogovoru za nemški časnik Die Welt, je v Nemčiji industrijski sektor še vedno zelo močan, toda prihodnosti ni v proizvodnji, ampak v miselnem delu. V prid Nemčiji in njenemu izvozu industrijskih izdelkov je politika poceni evra, ki jo izvaja Evropska centralna banka (ECB).

Nemška obsedenost s proizvajanjem Nemški izvozniki izkoriščajo poceni evro, ker so na primer učinki politike ECB na Portugalskem, v Španiji ali na Irskem omejeni. Te države so imele namreč v preteklosti nepremičninski mehurček, ki je počil. Posledica tega je, da so številna podjetja in gospodinjstva prezadolžena in kljub nižjim obrestim ne morejo najeti posojil.

V Nemčiji so po Groppovem mnenju preveč obsedeni s tem, da proizvajajo, namesto da bi več poudarka namenili razvoju in dizajniranju. Nemci so zelo ponosni na visok delež industrijske proizvodnje v bruto domačemu proizvodu (industrija obsega okoli 30 odstotkov BDP, kar je deset odstotnih točk več kot na primer v ZDA, op. p.).

Applov model Toda hitreje razvijajoče se države so razvile model, s katerim imajo višjo rast in se lahko hitreje odzivajo na nove tehnologije. Ta model Gropp imenuje Applov model. Omenjeno podjetje ima v Cupertinu v Kaliforniji 16 tisoč uslužbencev.

Toda tam ničesar ne izdelujejo, ampak se ukvarjajo le z razvojem in dizajnom. Naprave izdelujejo na Kitajskem. To je po Groppovem mnenju sodoben model rasti za visoko razvita gospodarstva: raziskave, razvoj in dizajn doma, proizvodnja tam, kjer je ceneje.

Bodo Nemci čez 20 let še izdelovali avtomobile? Kaj pa mnenja, da je Nemčija izšla iz finančne krize hitreje od drugih držav ravno zaradi močnega industrijskega sektorja? Gropp oporeka: Nemčija ni izšla hitreje iz krize kot na primer ZDA ali Velika Britanija. Obe državi sta imeli občutno višjo rast od Nemčije.

Gropp ne verjame, da bi lahko Nemčija na srednji rok ohranila industrijsko strukturo. Toda ko to skuša storiti, podjetjem preprečuje, da bi sprejela Applov model. Nemci bodo tudi v prihodnosti razvijali in dizajnirali avtomobile, toda čez 20 let ne bodo več izdelovali avtomobilov v Nemčiji, pravi Gropp.

Zakaj je Nemčija vse bolj revna Kot opozarja predsednik IHW, je relativno gledano Nemčija vse bolj revna. Nemci namreč poleg gospodarske rasti sledijo še drugim ciljem: želijo proizvajati čisto energijo, razlike v dohodkih ne smejo biti preveliki … Toda Nemci se ne zavedajo tega, da je posledica teh dodatnih ciljev nižji BDP na prebivalca. Zdaj je namreč nemški BDP na prebivalca za deset tisoč evrov nižji kot bi bil brez zgoraj omenjenih omejitev in se še veča (po podatkih Svetovne banke je imela Nemčija leta 2013 nominalni BDP na prebivalca 41 tisoč evrov, kar pomeni, da bi bil optimalni BDP na prebivalca okoli 51 tisoč evrov, op. p.).