Bleščeča kraljeva krona že 60 let na glavi Elizabete II.

Britanska kraljica Elizabeta II. nima samo ceremonialne vloge v britanski družbi, temveč je tista, ki oblikuje najpomembnejše naloge vlade za vsako leto. Še preden je postala kraljica, je v svojem prvem govoru povedala: "Pred vami se zaobljubljam, da bom svoje celotno življenje, naj bo kratko ali dolgo, posvetila temu, da služim vam in naši kraljevi družini, ki ji vsi pripadamo."

Ko je kralj George VI. umrl, je bila Elizabeta Aleksandra Marija v Keniji na kraljevi turneji, vendar se je ob novici vrnila v Veliko Britanijo, kjer je nemudoma prevzela prestol. Postala je kraljica Elizabeta II., čeprav so jo za kraljico okronali šele naslednje leto, natančneje 2. junija 1953.

Kronanje ni bilo prestavljeno kljub smrti kraljičine babice Priprave na ta veličasten dogodek pa so se začele že veliko prej, kmalu po očetovi smrti, ko se je bodoča kraljica sestala s komisijo za kronanje, ki ji je predsednikoval vojvoda edinburški Philip, kraljičin mož. Komisija je določila datum kronanja, ki ga niso prestavili, čeprav je le nekaj mesecev prej umrla kraljičina babica, kraljica Marija. Elizabeta II. je oblikovanje svoje obleke in oblek drugih članov kraljeve družine za to priložnost poverila modnemu oblikovalcu Normanu Hartnellu, ki se je odločil za belo svileno obleko z emblemi vseh takratnih držav Commonwealtha.

Kronanje je, kot vsako do zdaj, potekalo v katedrali Westminister Abbey in v soju televizijskih žarometov, saj so kronanje prvič predvajali prek televizijskih sprejemnikov. Slovesnosti se je udeležilo več kot osem tisoč gostov, med katerimi so bili tudi predstavniki Commonwealtha, političnih veljakov, predsednikov držav in drugih veljakov.

Leta 1957 njen božični govor prvič predvajali na televiziji Po uradnem prevzemu prestola se je začelo kraljičino 60-letno vladanje, ki ga je zaznamovalo kar nekaj dogodkov. Pozneje istega leta, ko je bila okronana, se je kraljica podala na prvo turnejo po državah Commonwealtha, ki je trajala pol leta in je vključevala Karibsko otočje, Avstralijo, Azijo in Afriko. Leta 1957 je kraljica v Norfolku posnela božični nagovor, ki so ga prvič predvajali na televiziji.

Do leta 1965 sta imela kraljica in vojvoda edinburški že štiri otroke – princ Charles se je rodil leta 1948, princesa Anne je sledila dve leti pozneje, princ Andrew leta 1960 in princ Edward leta 1964. Leto 1965 je zaznamovala smrt nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla, ki je bil na premierskem položaju v času kraljičinega kronanja. Leta 1969 je kraljica svojemu najstarejšemu sinu Charlesu, ki je imel 21 let, podelila naziv princ iz Walesa. Slovesnost je potekala na gradu Caernarfon.

Tarča napadalca, ki je streljal s slepimi naboji Leta 1977 je kraljica obeležila 25. obletnico vladanja, s številnimi proslavami v Veliki Britaniji in nekaterih drugih delih Commonwealtha pa so državljani izkazali svojo podporo kraljici v času, ko je negativna luč padla na kraljevo družino zaradi ločitve kraljičine sestre Margaret. Istega leta je prvič postala babica, ko se je njeni hčeri, princesi Ani, rodil sin Peter Phillips. Leta 1981 je bila kraljica celo tarča napadalca, ki je proti njej šestkrat ustrelil. Elizabeta II. ni bila ranjena, pozneje pa so ugotovili, da je 17-letni Marcus Sarjeant streljal s slepimi naboji. Kraljeva družina se je znova veselila šest tednov pozneje, ko sta se poročila princ Charles in lady Diana Spencer. Leto pozneje se jima je rodil prvi sin, princ William, leta 1984 pa se jima je rodil še princ Harry.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je kraljica gostila ameriškega predsednika Ronalda Reagana, ki jo je v zameno povabil na svoj kalifornijski ranč. Njun odnos pa se je kmalu ohladil, ko se je Reagan odločil za invazijo na Grenado, ki je bila takrat del Commonwealtha in tako pod britansko oblastjo, ne da bi jo o tem obvestil.

Nagovorila ameriški kongres, leto 1992 označila za grozno leto Kraljico je leta 1991 doletela posebna čast, saj je kot prva britanska monarhinja nagovorila ameriški kongres, in sicer glede zalivske vojne v Iraku. V govoru ob njeni 40. obletnici prevzema oblasti je leto 1992 opisala kot "annus horribilis", kar v prevodu pomeni grozno leto. "Leto 1992 ni leto, ki se ga bom z veseljem spominjala," je dejala. V tem letu je kar nekaj kraljevih zakonov razpadlo, hkrati pa je kraljevo družino prizadel še požar na gradu Windsor, njegova obnova pa je stala kar 40 milijonov britanskih funtov. Kraljeva družina je postala tarča kritik, kraljica pa je v nagovoru britanske institucije prosila, naj kritike tudi spoštujejo. Leta 1993 je takratni premier John Mayor napovedal reforme, ki so med drugim predvidevale tudi, da kraljeva družina začne plačevati davek na dohodek.

Sledila je ločitev princa Charlesa in Diane, ki jo je po številnih kritikah medijev spodbujala tudi kraljica. Britansko javnost in s tem tudi kraljevo družino je leta 1997 pretresla smrt princese Diane, vendar pa je kraljeva družina tudi takrat postala tarča kritik, ko na Buckinghamski palači zastave niso spustili na pol droga, kot je to običajno v primeru smrti v kraljevi družini. Kraljica je zato pristala na televizijski govor, ki je bil predvajan dan pred Dianinim pogrebom. V njem je izrazila občudovanje Diane in svoje občutke glede princov Williama in Harryja, zaradi česar ji je javnost oprostila.

Na Irskem kot prva predstavnica britanske kraljeve družine Leta 2002 je kraljica praznovala 50. obletnico prevzema oblasti, s tem pa je sledila tudi obsežna turneja po državah Commonwealtha. V Londonu pa so njeno zlato obletnico pospremili s tridnevno slovesnostjo, ki se je je udeležilo več kot tri milijone ljudi. V naslednjih letih je tesno sodelovala z britanskim premierjem Tonyjem Blairom, po nekaterih navedbah pa naj bi bila skrajno nezadovoljna s potekom vojne v Afganistanu in Iraku. Vendar pa je kraljica priznala, da občuduje Blairovo prizadevanje pri vzpostavitvi miru na severu Irske, leta 2011 pa je kot prva britanska monarhinja obiskala republiko Irsko.

Leta 2012 je praznovala še diamantno obletnico prevzema oblasti, tudi tokrat so potekala različne slovesnosti tako v Veliki Britaniji kot v preostalem Commonwealthu. "V tem posebnem letu se vam znova zaobljubljam, da vam bom vdano služila. Upam, da se boste spomnili moči skupnosti, družine, prijateljstva in sosedstva. Upam, da bo v tem letu tudi čas za zahvalo napredku, ki je bil storjen od leta 1952. Prihodnosti se veselim z jasnim umom in toplim srcem," je povedala v svojem nagovoru.

Ne namerava odstopiti Kraljica Elizabeta II. je edina izmed britanske kraljeve družine, ki je dočakala tako visoko starost, hkrati pa druga najstarejša kraljica na svetu, takoj za kraljem Bhumibolom Aduljadejem s Tajske. Elizabeta II. ne namerava odstopiti in krone predati mlajši generaciji, kot je to pred kratkim storila zdaj že nekdanja nizozemska kraljica Beatrix.