Beograd o dobavi orožja Ukrajini: Nekomu je očitno cilj, da nas povleče v konflikt

16.40 Beograd zanika dobavo orožja Ukrajini

Srbski obrambni minister Miloš Vučević je danes zanikal domnevno vsebino iz enega od zaupnih dokumentov Pentagona, da je Srbija prodajala ali namerava prodajati orožje Ukrajini. "Srbija ni prodajala niti ne bo prodajala orožja ne ukrajinski ne ruski strani niti državam blizu območja tega konflikta," je zagotovil za srbsko tiskovno agencijo Tanjug.

Tiskovna agencija Reuters je po poročanju Tanjuga danes objavila domnevno vsebino enega od zaupnih dokumentov Pentagona, ki navaja, da je Srbija privolila v dobavo orožja Kijevu. Dokument, niz odgovorov evropskih vlad na zahteve Ukrajine po vojaškem usposabljanju in orožju, je bil med desetinami zaupnih dokumentov Pentagona, ki so se v zadnjih tednih znašli na spletu.

Dokument je označen z oznako "tajno" in NOFORN (No Foreign Nationals), kar pomeni prepoved njegovega deljenja s tujimi obveščevalnimi službami in vojskami. Nakazuje, da se je Srbija zavezala, da bo poslala orožje Ukrajini ali da ga je že poslala. V njem tudi piše, da ima Srbija "politično voljo in vojaške zmogljivosti", da v prihodnosti zagotovi orožje Ukrajini.

"Nekomu je očitno cilj, da destabilizira našo državo in da jo povleče v konflikt, v katerem nočemo sodelovati. Mi se dosledno držimo svoje ustaljene politike," je dejal Vučević za Tanjug. Dodal je, da je bila "laž o tem, da Srbija prodaja orožje Ukrajini", objavljena že večkrat.

Zagotovil je, da Srbija prodaja orožje le tretjim stranem, ki so daleč od konflikta in z njim nimajo nobene zveze. Pri tem je dodal, da vedno obstaja možnost, da se "neko orožje nekako čudežno znajde tudi na ozemlju konflikta, vendar to nima absolutno nobene zveze s Srbijo". "To je vprašanje za tiste države, ki ne spoštujejo mednarodnih norm, pogodbenih klavzul in poslovnih običajev. Ponavljam, Srbija ni poslala orožja v Ukrajino in vse, kar je objavljeno na to temo, so neresnične špekulacije," je še zatrdil.

O tem, da je Srbija dobavila orožje Ukrajini, je že februarja pisal ruski provladni novičarski portal Mash. Po navedbah portala je srbsko podjetje za proizvodnjo orožja Krušik, ki je v državni lasti, izvozilo 3.500 122-milimetrskih raket M21 v Turčijo, ta pa jih je potem prek Slovaške dostavila Ukrajini.

Vučević je takrat v odzivu zatrdil, da Beograd ne prodaja orožja ali vojaške opreme nobeni strani v konfliktu. Da Srbija ni prodajala orožja ne Rusiji ne Ukrajini, je tedaj zagotovil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.

13.48 Zaradi okužbe s koronavirusom Borrell preložil obisk na Kitajskem

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je danes sporočil, da bo zaradi potrjene okužbe z novim koronavirusom preložil za četrtek predviden obisk na Kitajskem. Na Twitterju je še sporočil, da nima simptomov bolezni covid-19 in da se dobro počuti.

Med tridnevnim obiskom bi se Borrell v Pekingu po pričakovanjih pogovarjal o Tajvanu in vojni v Ukrajini, imel pa je predvideni srečanji s kitajskim zunanjim in obrambnim ministrom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Njegov obisk bi bil zadnji v vrsti obiskov visokih predstavnikov EU na Kitajskem, potem ko se je država po lanski odpravi strogih ukrepov zaradi pandemije covid-19 znova odprla.

Od visokih predstavnikov EU sta se nazadnje v Pekingu pretekli teden mudila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki sta se sestala s kitajskim državnim vrhom.

Med drugim sta pozdravila pripravljenost kitajskega predsednika Ši Džinpinga na pogovore z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim in hkrati Peking posvarila pred morebitno dobavo orožja Rusiji.

Von der Leynova je priznala, da je Kitajska za Evropo zelo pomembna partnerica, in izpostavila pomen pogovorov o vseh vidikih medsebojnih odnosov.

12.55 V Ukrajini zgroženi nad posnetkom obglavljenja ukrajinskega ujetnika

V Ukrajini je za val zgražanja poskrbel videoposnetek, ki naj bi prikazoval obglavljenje ukrajinskega vojnega ujetnika. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes ruske sile označil za zveri in opozoril, da ne gre za osamljen incident. Mednarodno skupnost je pozval k ukrepanju. Moskva meni, da je treba pristnost posnetka preveriti.

Novice V Ukrajini zgroženi nad posnetkom obglavljenja ukrajinskega ujetnika

10.26 Zaupni dokument Pentagona: Srbija dobavlja orožje Ukrajini 

V zaupnem dokumentu Pentagona je navedeno, da je Srbija privolila v dostavo orožja Kijevu oziroma ga je že poslala, piše Reuters. 

Dokument z naslovom Evropa - odgovor na tekoči konflikt med Rusijo in Ukrajino v obliki grafikona navaja "ocenjena stališča" 38 evropskih vlad v odgovor na prošnje Ukrajine za vojaško pomoč. Iz tabele je razvidno, da je Srbija zavrnila usposabljanje ukrajinskih sil, vendar se je zavezala, da bo poslala orožje. 

Dokument ima oznako tajno, kar prepoveduje njegovo posredovanje tujim obveščevalnim službam in vojskam. Na dokumentu je datum 2. marec, na njem pa je odtisnjen pečat urada združenega štaba oboroženih sil ZDA, a Reuters ni mogel neodvisno preveriti pristnosti dokumenta. Urad srbskega predsednika Aleksandra Vučića in ukrajinsko veleposlaništvo navedb še nista komentirala, prav tako na Reutersova vprašanja ni odgovoril Pentagon.

"Če je ta dokument pristen, to kaže na Vučićevo dvoličnost v odnosu do Rusije ali pa je pod ogromnim pritiskom Washingtona, da dostavi orožje Ukrajini," je dejal Janusz Bugajski, strokovnjak za vzhodno Evropo na zunanjepolitičnem inštitutu. 

Pred mesecem dni so bili na proruski aplikaciji Telegram objavljeni tudi dokumenti, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je srbski proizvajalec orožja Krusik Corp novembra lani v Kijev dostavil rakete. 

Proizvajalec orožja Krusik Corp iz Valjeva je dobavo raket ali drugega orožja Ukrajini takrat zanikal, Vučić pa je te navedbe označil za laž. "Nismo izvažali nobenega orožja ali streliva v Rusijo ali Ukrajino," je dejal med obiskom v Katarju 5. marca.

Od začetka vojne lani februarja je Vučić poskušal uravnotežiti tesne vezi z Moskvo s ciljem pridružitve Evropski uniji, vendar je Srbija edina od 44 evropskih držav, ki se je vzdržala uvedbe sankcij proti Rusiji.

10.24 Navalni naj bi bil znova resno bolan

Zaprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je spet resno bolan, je v torek sporočil njegov odvetnik in dodal, da je brez zdravljenja v dveh tednih izgubil osem kilogramov. V zaporu so ga v petek izpustili iz samice, v ponedeljek pa so ga tja kljub pritožbam njegovega odvetnika premestili za še 15 dni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"V noči na soboto je njegovo celico obiskalo reševalno vozilo zaradi želodčne bolezni, ki se je še poslabšala," je na Twitterju zapisal njegov odvetnik Vadim Kobzev. Dodal je, da Navalni trpi za neznano boleznijo, ki je nihče ne zdravi. "Njegova zdravstvena kartoteka kaže, da je v zadnjih 15 dneh izgubil osem kilogramov," je, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, sporočil v torek.

Zdravila, ki mu jih pošilja mati, ji vrnejo, je dodal Kobzev. Opozoril je, da ima Navalni "krize", in ni izključil, da oblasti dopuščajo, da se njegovo zdravje postopoma slabša. "Zahtevali bomo toksikološke in radiološke preiskave," je zagotovil.

V začetku leta je Navalni poročal, da trpi za simptomi, ki spominjajo na gripo, in da nima ustreznega dostopa do oskrbe. To je med njegovimi podporniki sprožilo ugibanja, da želi Kremelj počasi povzročiti njegovo smrt. Iz zapora je pogosto kritiziral ofenzivo v Ukrajini in pozival Ruse k protestom.

Navalnega so ruske oblasti zaprle v začetku leta 2021, ko se je vrnil iz Nemčije, kjer so ga zdravili po zastrupitvi s strupom novičok avgusta 2020. Trenutno v kazenski koloniji približno 260 kilometrov severovzhodno od Moskve prestaja devetletno zaporno kazen zaradi več obsodb, med drugim zaradi kršenja pogojnega izpusta, nespoštovanja sodišča, domnevne korupcijske afere iz leta 2014 in izzivanja Kremlja.

7.27 Svetovna banka: Obnova ukrajinskega gospodarstva bo stala 411 milijard dolarjev

Svetovna banka je pripravljena prispevati svoj delež pri obnovi Ukrajine po razdejanju v ruski invaziji, a mednarodne finančne institucije ne morejo same zagotoviti celotnega zneska, zato bi se morale vključiti tudi zahodnoevropske države, je v torek dejal predsednik Svetovne banke David Malpass.

Malpass je na spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke opozoril, da je imela Svetovna banka pomembno vlogo pri obnovi evropske jeklarske industrije po drugi svetovni vojni in bi lahko imela podobno vlogo v Ukrajini.

Opustošenje je grozljivo, je dejal in navedel nedavno oceno, da bo obnova ukrajinskega gospodarstva stala 411 milijard dolarjev ali 2,6-kratnik pričakovanega bruto domačega proizvoda (BDP) Ukrajine leta 2022. Samo odstranjevanje ruševin je ocenjeno na pet milijard dolarjev.

Znesek, ki so ga izračunali Svetovna banka, Združeni narodi, Evropska komisija in Ukrajina, je bistveno višji od ocene 349 milijard dolarjev, objavljene septembra lani. Skupne obveznosti Svetovne banke so leta 2022 znašale 75 milijard dolarjev, kar je 50 odstotkov več od povprečja.

6.15 BBC: Zahodne posebne enote so v Ukrajini, razkriti dokumenti to dokazujejo

O prisotnosti zahodnih posebnih enot v Ukrajini se ugiba že več kot eno leto, a do zdaj ta ni bila potrjena, piše BBC. Ministrstvo za obrambo ZDA se ukvarja s posledicami enega največjih razkritij tajnega gradiva v zadnjih letih, ki se večinoma nanaša na vojno v Ukrajini. Dokumenti, nekateri označeni kot strogo zaupni, prikazujejo podrobno sliko vojne, vključno z zelo občutljivimi podrobnostmi ukrajinskih priprav na spomladansko protiofenzivo proti ruskim silam. 

Eden od dokumentov je povzročil veliko zanimanje, saj navaja, da je Velika Britanija med številnimi državami, katerih posebne enote delujejo v Ukrajini. Po dokumentu s 23. marca ima največji kontingent Velika Britanija (50), sledijo Latvija (17), Francija (15), ZDA (14) in Nizozemska (1). Dokument ne pove, kje so navedene sile ali kaj počnejo.

Število osebja je morda majhno, vendar pa so posebne enote zelo učinkovite že po svoji naravi. Njihovo prisotnost v Ukrajini bo verjetno izkoristila Rusija, ki zadnje mesece trdi, da ni v sporu le z Ukrajino, ampak tudi z Natom. 

V skladu s svojo standardno politiko o tovrstnih zadevah britansko obrambno ministrstvo obtožb ni komentiralo, a je na Twitterju sporočilo, da navedbe niso točne, in dodalo: "Bralci bi morali biti previdni pri sprejemanju obtožb, ki bi lahko širile dezinformacije."

Pristnosti dokumentov, ki so verjetno najbolj škodljivi po WikiLeaksu leta 2013, Reuters ni neodvisno preveril. Ameriški uradniki so povedali, da se zdi, da so bili nekateri deli ocene vojaških žrtev v vojni v Ukrajini ponarejeni. 

Novice Na vidiku nov preplah v državi? Ruska duma podprla digitalni naborniški sistem.