Barroso navkljub kritikam zagovarja varčevalne ukrepe

"Nihče ne zagovarja varčevanja v Evropi, ampak lahko kdorkoli vladam svetuje naj trošijo več? Nič ni bolj antisocialnega kot visoke stopnje dolga," je na konferenci bruseljskega inštituta Prijatelji Evrope poudaril Barroso. Predsednik Evropske komisije je poudaril, da varčevalnih ukrepov ni vsilila komisija, čeprav je sestavni del tako imenovane trojke mednarodnih posojilodajalcev. Po Barrosovem prepričanju so varčevalni ukrepi politika, ki so jo soglasno sprejele vse države, torej Grčija, Portugalska, Irska in Španija, ki so se znašle v prevelikih dolgovih. Kot poudarja Barroso, je potrebno imeti trezen pogled na ravnotežje odgovornosti, saj v resničnosti vse odločitve še zmeraj sprejemajo same vlade.

Obenem pa je poudaril, da pravila o deficitu in dolgu, poznana kot pakt stabilnosti in rasti, ostajajo prilagodljiva v primerih, ko se pokaže, da je država v hujši recesiji, kot je bilo sprva predvideno. Portugalska in Španija sta zato že dobili dodatno leto časa, da uresničita svoje cilje. "Mislim, da se lahko še prilagodimo v zvezi z iskanjem pravega ravnovesja, ampak to ne more nadomestiti prave fiskalne konsolidacije, temeljitih strukturnih reform in ciljnih vlaganj," je še povedal Barroso. V zadnjem času so bili varčevalni ukrepi podvrženi kritiki, ki se ni odvijala samo na cestah Madrida, Aten, Lizbone in Pariza, temveč jo izreka tudi Mednarodni denarni sklad.

IMF: voditelji EU morajo biti pri reševanju krize bolj odločni

Christine Lagarde, direktorica sklada, je poudarila, da politična prepiranja samo še poglabljajo ekonomsko negotovost in upočasnjujejo gospodarsko rast tako v razvitih državah kot državah v razvoju. IMF je sicer ta teden že drugič od letošnjega aprila znižal napovedi glede rasti gospodarstva na svetovni ravni. "Pričakujemo odločno in pogumno ukrepanje svojih članic," je ob robu tokijskega srečanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke poudarila Lagardova. V skladu so sicer že večkrat izrazili nezadovoljstvo z neustreznim spopadanjem Evropske unije z dolžniško krizo in poudarili, da bo padec v zadolževanju držav, kot je na primer Španija, le kratke sape, če voditelji evroobmočja ne bodo skovali dolgoročnejšega in bolj verodostojnega načina za reševanje krize. To potrjujejo tudi odzivi bonitetnih hiš, Standar & Poor's je namreč ta teden Španiji znižal oceno na zadnjo, za vlagatelje še sprejemljivo stopnjo, ocena hiše Moody's pa bo najbrž sledila v kratkem.

A tudi sam sklad se spopada z oblikovanjem odločnejše strategije, ki bi jo njegova direktorica rada videla pri svetovnih voditeljih. Na nedavnem srečanju mu tako ni uspelo preoblikovati notranjega volilnega sistema, ki bi velikim razvijajočim se gospodarstvom dal ustreznejše glasovalne pravice in odrazil Kitajsko kot tretje največjo gospodarsko silo znotraj sklada. Zaradi teritorialnega spora med Japonsko in Kitajsko se srečanja niso udeležili vrhunski kitajski predstavniki centralnih bank in finančnega ministrstva, temveč so nanj poslali svoje namestnike. Odločitev je Lagardova obžalovala in obenem izrazila upanje, da bosta drugo in tretje svetovno gospodarstvo lahko razrešila spore in našla način za harmonični razvoj.

Več časa za najranljivejše evrske države

Lagardova je v okviru letnega zasedanja IMF-a in Svetovne banke dejala, da bi bilo treba Grčiji rok za doseganje ciljnega primanjkljaja podaljšati za dve leti. "Že večkrat sem povedala, da bi Grčija potrebovala dve dodatni leti, da izpelje zastavljeno konsolidacijo javnih financ," je danes ponoči po srednjeevropskem času povedala prva dama Mednarodnega denarnega sklada. Grčija se je v okviru drugega programa pomoči evrskih držav in IMF-a zavezala, da bo leta 2014 javnofinančni primanjkljaj znižala na 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ob koncu lanskega leta je bil ob nadaljevanju globoke gospodarske depresije še vedno pri 7,3 odstotka BDP-ja, letos pa naj bi upadel na 6,6 odstotka BDP-ja. Javni dolg naj bi medtem po napovedih IMF-a s trenutnih 170 odstotkov BDP-ja prihodnje leto narasel na 182 odstotkov BDP-ja.

Grška vlada si prizadeva, da bi ji posojilodajalci rok za znižanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja podaljšali za dve leti, do leta 2016. A več časa lahko pomeni tudi več denarja, zato temu v državah, kot so Nemčija, Nizozemska in Finska, niso naklonjeni. Lagardova je s svojimi izjavami tako v tej razpravi podprla Atene. IMF je namreč tesno vpet v reševanje Grčije. "Bolje, kot da se na zalogo znižuje primanjkljaj, si je glede na trenutne okoliščine in dejstvo, da veliko držav istočasno izvaja ukrepe za uravnoteženje javnih financ, včasih vzeti nekoliko več časa," je dejala Francozinja na čelu IMF-a. "To smo trdili za Portugalsko, Španijo in to trdimo tudi za Grčijo," je dodala.