Petek,
1. 9. 2017,
10.18

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,73

1

Natisni članek

Natisni članek

sodišče NLB Miran Vičič Draško Veselinovič Matej Narat

Petek, 1. 9. 2017, 10.18

7 let, 2 meseca

Bančniki spet pred sodišče v zadevi Dimic: dva ne priznavata krivde, tretjega ni bilo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,73

1

Miran Vičič, Draško Veselinovič in Matej Narat | Foto Bojan Puhek

Foto: Bojan Puhek

Nekdanja člana uprave NLB Miran Vičič in Matej Narat na predobravnavnem naroku v ponovljenem sojenju glede financiranja nakupa hiše Simone Dimic nista priznala krivde. Nekdanji prvi mož NLB Draško Veselinovič pa se nahaja v tujini in ni prišel na sodišče, tako da se bo o krivdi izjasnil na naroku 15. septembra.

Ljubljansko okrožno sodišče je lani tri nekdanje vodilne v NLB oprostilo očitanih kaznivih dejanj zlorabe položaja v primeru financiranja nakupa hiše Simone Dimic, ki je s partnerjem leta 2009 za pol milijona evrov kupila hišo, za njen nakup in obnovo pa sta Dimičeva in njen oče Viktor Dimic pri NLB najela kredit, vsak po 335 tisoč evrov.

Okrožna sodnica Barbara Čresnar Debeljak pa je nato sklenila, da tožilec ni dokazal očitka, da so obtoženci ravnali z direktnim namenom, torej, da so se zavedali, da zlorabljajo svoj položaj, kar pa je potrebno pri kaznivem dejanju zlorabe položaja. Po uspešni pritožbi tožilstva pa je zadeva zdaj spet pristala na prvostopenjskem sodišču, ki začenja ponovno sojenje.

Miran Vičič in Matej Narat danes krivda nista priznala. Tretjega obtoženega Draška Veselinoviča, ki je trenutno vodja organizacije Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) v Bruslju, pa danes ni bilo. Nov predobravnavni narok zanj je predviden za 15. september. Po tem bo določen tudi datum začetka glavne obravnave.

Odvetnik: Narat se ni imel časa ukvarjati s posojili

Naratov odvetnik Stojan Zdolšek med drugim predlaga ponovno zaslišanje Veselinovičevega naslednika na čelu NLB Boža Jašoviča. Ta naj bi sodišču v pričanju razložil, da so člani uprave NLB pred podpisom podrobneje pregledovali le zadeve iz svojega delokroga, ostale pa so samo podpisali. | Foto: STA , Naratov odvetnik Stojan Zdolšek med drugim predlaga ponovno zaslišanje Veselinovičevega naslednika na čelu NLB Boža Jašoviča. Ta naj bi sodišču v pričanju razložil, da so člani uprave NLB pred podpisom podrobneje pregledovali le zadeve iz svojega delokroga, ostale pa so samo podpisali. Foto: STA , Zagovorniki obtoženih so vztrajali pri vseh dosedanjih dokaznih predlogih in pričah, dodatno pa je Naratov zagovornik Stojan Zdolšek predlagal zaslišanje nekdanjega izvršnega direktorja NLB na področju zakladništva Davida Benedeka, prav tako pa je vztrajal pri ponovnem zaslišanju tedanjega viceguvernerja Banke Slovenije Boža Jašoviča.

Po Zdolškovih besedah bo priča Benedek, ki je bil v svoji funkciji Naratu neposredno podrejen, lahko izpovedal, da je bil Narat v času odobritve domnevno spornega kredita praktično ves čas odsoten, saj se je ukvarjal z izdajo in prodajo prvi evroobveznic NLB. Prav tako bo Benedek lahko opisal sistem sopodpisovanja sklepov uprave pri odobritvi stanovanjskih kreditov fizičnim osebam.

Podobno odvetnik pričakuje od pričanja Jašoviča. "Jašovič je že bil zaslišan in je že povedal, da je bil ta sistem sopodpisovanja po tretjem sopodpisniku neobvladljiv, da je bilo teh map taka količina, da sopodpisnik, v katerega delokrog to ni spadalo, praktično ni mogel tega nadzirati," je v izjavi medijem po zaključku naroka dodal Zdolšek.

Dokazi tožilstva ostajajo enaki

Tožilec Luka Moljk je po naroku ugotavljal, da so predlagani dokazi na ponovljenem sojenju "bolj ali manj isti, kot so bili na prvotnem sojenju".

Višje sodišče je po njegovih besedah poudarilo, da je treba elemente kredita vrednotiti sintetično, torej v součinkovanju, in ne izolirano, ter se posvetiti postopku, kako je do odobritve kredita sploh prišlo, se pravi, če so bile kakšne posebnosti ali razlike glede na običajne postopke. "To predvsem bazira na dokazih, ki so že bili izvedeni, in zahteva drugačno presojo," je dodal.

Tožilstvo sicer ni predlagalo novih dokazov. "Glede na oddaljenost osmih let je težko pričakovati, da bi se nove priče danes spomnile dejstev še kaj boljše, da bi lahko bistveno doprinesle k razjasnitvi dejanskega stanja," je navedel Moljk. "Vemo, da se priče iz bančništva, sploh tiste, ki so še zaposlene v bankah, zelo slabo spominjajo dejanskega stanja," je dodal.