Sreda,
3. 8. 2016,
12.12

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

10

Natisni članek

Natisni članek

migrantska kriza migranti Avstrija ograja Nemčija Turčija Recep Tayyip Erdogan

Sreda, 3. 8. 2016, 12.12

7 let, 1 mesec

Avstrija se pripravlja na nov migrantski val

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

10

ograja | Foto Klemen Korenjak

Foto: Klemen Korenjak

Turčija grozi s prekinitvijo sporazuma o omejevanju migracijskega vala, Avstrija je v pripravljenosti, da postavi dodatno ograjo na meji s Slovenijo in Madžarsko, Nemčija bo urila vojake za posredovanje znotraj svojih meja. Za odziv na napoved Avstrije smo prosili notranje ministrstvo. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Evropski uniji očita, da ne izpolnjuje sporazuma, grški minister za migracije Yiannis Mouzalas pa Bruselj poziva, naj pripravi načrt B, če bo Turčija v Evropo znova začela pošiljati migrante.

Bo sporazum med Turčijo in Evropsko unijo obstal?

Čeprav sta se EU in Turčija marca sporazumeli o omejitvi dotoka migrantov v zameno za tri milijarde evrov pomoči in vizumsko liberalizacijo, Erdogan trdi, da EU obljubljenega še ni zagotovila (vizumsko liberalizacijo Turčija zahteva do oktobra). Po drugi strani pa tudi Turčija ni spremenila protiterorističnega zakona, kot to zahteva EU. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi kritike nekaterih evropskih držav ob ukrepih po poskusu državnega udara v Turčiji, nemškim oblastem pa Erdogan zameri, ker niso dovolile, da bi v nedeljo prek videa nagovoril udeležence shoda svojih privržencev v Kölnu.

Erdogan Evropski uniji očita neizpolnjevanje sporazuma, zato grozi, da ga Turčija ne bo upoštevala. | Foto: Reuters Erdogan Evropski uniji očita neizpolnjevanje sporazuma, zato grozi, da ga Turčija ne bo upoštevala. Foto: Reuters

Predstavnik nemške zvezne vlade za človekove pravice Bärbel Kofler je za nemški Redaktionsnetzwerk govoril o tem, da bi bilo treba sporazum znova pretehtati. Dejal je, da dogovor na obeh straneh predpostavlja pravno državo, te pa v Turčiji trenutno ni. "Vemo, da Turčija prošenj Afganistancev, Iračanov in Irancev za azil ne obravnava v skladu s pravili," trdi Kofler. "Tega ne moremo kar prezreti."

Zaradi Erdoganovih ukrepov več turških prosilcev za azil

Od sprejetja sporazuma marca se je migrantski val sicer močno zmanjšal, saj je čez morje v Grčijo mesečno prispelo največ 1.450 migrantov.

Erdogan je po t. i. spodletelem vojaškem udaru poskrbel za 19 tisoč aretacij, za več kot 10.100 od njih so bili izdani zaporni nalogi. Amnesty International opozarja, da se za mnoge od teh zdaj ne ve, kje so. 3.500 vojakov, novinarjev, univerzitetnih delavcev in političnih nasprotnikov je prejelo odpoved delovnega razmerja, več kot 58.600 jih je suspendiranih. Poznavalci zato opozarjajo, da se bo morda močno povečalo tudi število prosilcev za azil iz Turčije.

Avstrijci v pripravljenosti

Na slovensko-avstrijski meji že stoji 3,7 kilometra dolga ograja, a je v tem delu migrantski tok za zdaj ustavljen. Iz Madžarske Avstrija dnevno sprejme povprečno od 20 do 30 migrantov, če pa se bodo razmere poslabšale, ima država pripravljenih 30 kilometrov štiri metre široke ograje, ki bi jo lahko postavili v zelo kratkem času.

Če bo treba, bodo okoli 40 kilometrov ograje za usmerjanje migrantskega toka postavili tudi na meji s Slovenijo. Tem namenom so se na novinarski konferenci danes uprli lokalni predstavniki strank ÖVP, SPÖ, NEOS, Zelenih in slovenske Enotne liste. Oblasti so namreč od lastnikov zemljišč začele pridobivati dovoljenja za postavitev ograje.

Gre za državno mejo na območju občin Suha, Pliberk in Dravograd. Župan Suhe Stefan Visotschnig (SPÖ) je izpostavil tesno sodelovanje z občino Dravograd, ki bi bilo s postavitvijo ograje oteženo. Nekdanji župan Pliberka Raimund Grilc (ÖVP) pa je dejal, da bi bilo sodelovanje s Slovenijo bistveno učinkovitejše in cenejše kot postavitev ograje. Sicer pa ograja naj ne bi bila potrebna, saj na tem področju do zdaj ni bilo migrantskih poti, poroča avstrijski wirtschaftsblatt.at.

Odziv slovenske vlade na dogajanje v Avstriji:
"Seznanjeni smo z informacijo, da Avstrija razmišlja o postavitvi ograj ob nekaterih mejnih prehodih za primer povečanega migracijskega toka. Čeprav je v Avstriji precej več razseljenih oseb kot v Sloveniji, pa ne prehajajo množično v Slovenijo, zato Slovenija za zdaj ne razmišlja o uvedbi mejne kontrole na meji z Avstrijo, vsekakor pa izvaja druge izravnalne ukrepe v notranjosti in situacijo nadzira.

Čeprav so se prihodi migrantov iz Turčijo v Grčijo občutno zmanjšali, razmere v Grčiji pa se urejajo, je še vedno precej migrantov, ki jim ilegalno uspe najti poti naprej proti severu. V Grčiji je še vedno več kot 57 tisoč migrantov. Razmere so v Turčiji po vojaškem udaru zelo negotove, v Makedoniji vlada politična kriza, migranti pa se kopičijo v Srbiji, ki nima ustreznih nastanitvenih kapacitet. Ponovno se je okrepila tudi migrantska pot čez Sredozemsko morje v Italijo. Zato pozorno spremljamo situacijo in dnevno ocenjujemo morebitna tveganja, da bi, če bi bilo treba, tudi ustrezno ukrepali.

Zato slovenska vlada vzdržuje ograjo na svoji južni meji. Vendar pa moramo poudariti, da istočasno izvajamo poostren nadzor na meji z Republiko Hrvaško in v notranjosti države, saj ograja oziroma tehnične ovire vzdolž celotne meje prav gotovo ne bi rešile vseh teh težav," so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Dodajajo, da zaradi teh okoliščin v pripravljenosti ostajajo nekateri centri (Dobova, Šentilj in Lendava).

Vračanje neuspešnih prosilcev za azil

Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil (SPÖ) se je danes zavzel za čim hitrejše vračanje tistih, ki so jim prošnjo za azil v Evropski uniji zavrnili. To je po njegovem mnenju nujna naloga EU. Avstrijci so prvih 11 oseb vrnili sredi julija.

Avstrijska vojska namerava za varovanje srbsko-madžarske meje tja poslati 20 svojih vojakov, medtem ko je nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen ta teden napovedala, da bodo njihovi vojaki dobili dodatna pooblastila za ukrepanje znotraj države, v ta namen pa bodo opravili tudi dodatno usposabljanje.