Burni protesti, zaradi katerih je pred kratkim odstopila bolgarska vlada, so odziv na slab položaj, v katerem so se znašle nove članice Evropske unije. Med njimi so tudi Slovenija, Češka in Madžarska.
V širši analizi aktualnega stanja v Evropi in mogočih posledic v prihodnje se tuji analitiki med drugim osredotočajo tudi na Slovenijo in krizo pri nas. Poudarjajo predvsem nezadovoljstvo ljudi in slab gospodarski položaj, ob tem pa izpostavljajo nezaupanje v vlado in pozive k odstopu premierja
Janeza Janše zaradi obtožb glede korupcije.
Brezizhoden položaj, v katerem ni zmagovalca
Analitiki menijo, da se je Slovenija zaradi slabega gospodarskega položaja, strogih varčevalnih ukrepov, poglobitve recesije in rekordne brezposelnosti znašla v zelo ranljivem položaju. Kot mogočo rešitev za izboljšanje razmer ob tem omenjajo morebiten dogovor opozicijskih strank o novi vladi.
Večernji list ob tem navaja, da so se Slovenija, Bolgarija, Češka in Madžarska znašle v brezizhodnem položaju, kjer zmagovalca ne bo. Stranke na oblasti v teh državah skušajo namreč na eni strani z izvajanjem varčevalnih ukrepov pridobiti zaupanje vlagateljev, ob tem pa tvegajo nezadovoljstvo ljudi, ki imajo vrh glave zmanjševanja stroškov in povečevanja davkov. Na drugi strani tiste vlade, ki želijo omiliti varčevalne ukrepe in tako na svojo stran pridobiti volivce, tvegajo upad zanimanja vlagateljev in s tem posledično še večje nezadovoljstvo državljanov, saj bi se zmanjšalo gospodarsko okrevanje.
Na prihodnjih volitvah v ospredju stranke s političnega roba?
V podobnem položaju kot Slovenija je tako tudi češka vlada na čelu s Petrom Nečasom, ki je po mnenju ekonomistov odgovorna za največje poglabljanje recesije v zadnjih 15 letih. Nezadovoljstvo ljudi zaradi varčevanja bi na koncu lahko pripeljalo do tega, da bodo na prihodnjih volitvah v ospredje prišle stranke z obrobja političnega prostora.
Na Madžarskem razdrobljena opozicija sicer vladi Viktorja Orbana ne predstavlja velike nevarnosti, vendar pa je kar 40 odstotkov volivcev neopredeljenih, kar bi lahko prineslo velike spremembe na volitvah, ki so napovedane za leto 2014.
Za Bolgarijo analitiki predvidevajo, da bi se lahko zaradi predčasnih volitev, po vsej verjetnosti bi bile te aprila, znašla v patpoložaju oziroma zastoju, ki bi privedel do podobnega položaja kot v Grčiji in Romuniji.
2
