Četrtek, 4. 7. 2013, 21.27
6 let, 1 mesec
Ali vsakih deset sekund otrok res umre zaradi lakote?
Dovolj je hrane, a nimajo vsi dovolj hrane, je slogan kampanje organizacije Enough Food for Everyone. V njej britanski komik Eddie Izzard z resnim glasom pripoveduje: "Vsako minuto vsakega dne štirje otroci umrejo zaradi pomanjkanja hrane." Ob začetku kampanje so poudarjali podatek, da otrok umre vsakih 15 sekund, v začetku junija pa so objavili nove podatke o svetovni podhranjenosti in podatek so zamenjali s tem, da otrok umre vsakih 10 sekund.
Statistika o tem, da otroci umirajo vsako sekundo, se že nekaj let pojavlja v oglaševalskih akcijah dobrodelnih ustanov. Pred sedmimi leti so v kampanji Make Poverty History znane osebnosti govorile, da zaradi izjemne revščine nekje na svetu otrok umre vsake tri sekunde.
Kako pridejo do teh podatkov? V zadnjem primeru so upoštevali statistiko zelo uglednega vira, mednarodne revije The Lancet, ki je objavila raziskavo, da je v letu 2011 na svetu zaradi podhranjenosti umrlo tri milijone otrok.
Tekstopisci kampanje so število sekund na leto delili s tremi milijoni in prišli do podatka o desetih sekundah. "Ta podatek ljudi veliko bolj pretrese, kot pa če bi rekli le, da na leto umre tri milijone otrok," je za BBC zatrdil predstavnik kampanje Jack Lundie: "Velike številke si ljudje težko predstavljajo, deset sekund si lahko predstavlja prav vsakdo."
Kot pravijo pri WFP-ju, je težava v tem, da se podatki nenehno spreminjajo, zato so taki slogani lahko hitro utemeljeni z zastarelimi podatki. Druga težava pa je v tem, da si ob takih sloganih vsakdo predstavlja podobo shiranega otroka. "V večini primerov ni tako. Le v izjemnih razmerah, na primer nazadnje v Somaliji, otroci res umrejo sestradani. V večini primerov zaradi slabe prehrane in tako oslabljenega imunskega sistema umrejo za kakšno boleznijo, ki sicer ni smrtna, na primer ošpicami," opozarja Howardova.
"V oglasih nikoli nismo trdili, da ti otroci umrejo zaradi stradanja. Toda menim, da je pojem lakote nekaj, s čimer se ljudje lahko povežejo," je na take kritike odgovoril predstavnik najnovejše kampanje.
"Večina teh otrok ne umre v najbolj revnih državah na svetu, temveč v državah, kot sta Nigerija ali Indija, ki imata viri, s katerimi bi lahko nahranile otroke," je opozoril Robert Black iz ameriške šole Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health, kjer so objavili podatek, na katerem temelji slogan o desetih sekundah: "Celo v najrevnejših državah je na voljo dovolj hrane, da bi nahranili otroke, toda težava je njena kakovost – vprašanje je, ali ima dovolj hranljivih snovi, ki jih potrebuje otrok v prvih dveh letih življenja."
V številnih kulturah ženske ne dobijo najboljše hrane, ki je na voljo pri hiši, kar pomeni, da so otroci rojeni s prenizko težo. V nekaterih kulturah, recimo v predelih Indije, ne jedo mesa in mleka, spet v drugih ne cenijo dovolj sadja in zelenjave. Četrtino vseh smrti otrok pa bi lahko pripisali nezadostnemu dojenju v prvih šestih mesecih življenja.
Torej se za podatkom, da vsakih deset minut zaradi lakote umre en otrok, skriva zapletena statistika in večplastna problematika. Toda kampanje s takimi slogani so učinkovite, to priznavajo tudi raziskovalci. "Od zadnje študije leta 2008 smo opazili majhen upad števila smrti zaradi podhranjenosti," je potrdil profesor Black: "V zadnjih letih se je povečala tudi pozornost javnosti in lahko smo optimistični, da se bo število smrti otrok zaradi podhranjenosti še zmanjševalo."