Ali v hrvaškem potopljenem mestu plenijo tatovi?

Poročevalec siol.net Srdjan Cvjetović in fotograf Matej Leskovšek sta se odpravila na poplavljena območja na Balkanu, od koder bosta ta teden poročala o stanju in o posledicah katastrofalnih poplav.

Bosansko mesto Brčko je odrezano od sveta, vanj ni mogoče priti s severne strani. Vhod v mesto čez reko Savo je zaprt, saj je na nasprotni strani reke na Hrvaškem kraj Gunja, ki ob tokratnih poplavah velja za najbolj prizadeto mesto na Hrvaškem.

Potopljeno naselje nadzira vojska

Dostop do kraja so zaprli vsem, tudi prebivalcem, ki se sicer zbirajo na bosensko-hercegovski strani mejnega prehoda v Brčkem, saj si želijo priti domov in pogledati, kakšno je stanje. Številni bi radi rešili živino, a tja, kot rečeno, ne morejo priti. Dostop do kraja je onemogočen, razmere pa so zelo hude. Celotno območje nadzira vojska, nepotrjena poročila namreč namigujejo, da so se v Gunji pojavili plenilci.

Bosansko mesto Brčko je po drugi strani danes videti skoraj normalno. Voda je od tam zelo hitro odtekla, saj so nasipi ob Savi popustili nekoliko nižje od mesta. Odprli so tudi že nekaj kilometrov obalne ceste ob Savi. Brčko je v dobrem stanju, v večjem delu mesta prav tako ni velike škode.

Z nevarnostjo epidemij se bodo ukvarjali, ko bo odtekla voda

Zaprti so mejni prehodi čez Savo, mi pa bomo poskušali priti v Srbijo in se odpraviti proti Obrenovcu, kjer je bila ukazana popolna evakuacija mesta. Tam danes sicer pričakujejo še en velik poplavni val. V tem mestu naj bi bile razmere tudi sicer najslabše. Na poti do Obrenovca bomo šli mimo bosanskega mesta Bijeljina, za katerega pristojni pravijo, da je varno, nasipi pa naj bi bili dovolj utrjeni.

Glede bolezni in morebitnega izbruha epidemij, o katerih so se razpisali nekateri mediji, za zdaj ni veliko govora. S tem vprašanjem se ukvarjajo predvsem tam, kjer se je voda že umaknila. Najprej se mora voda umakniti, potem pa je pomembno, da se deratizacija in dezinfekcija opravita čim prej. Še posebej zaradi vročega in soparnega vremena, ki je napovedano za prihodnje dni.

Prihod v Obrenovac

Smo v Obrenovcu, kjer trenutno močno dežuje, prej pa je sijalo zelo močno sonce, ki je delavcem tudi povzročalo težave pri delu. Prej jih je žgalo sonce, zdaj jih pa zaliva dež. Vode je sicer manj kot prejšnje dni, a težava ostaja na najbolj ogroženih delih mesta, kjer je konfiguracija tal takšna, da se bo voda zelo težko izlila iz teh predelov.

Trenutno največ strahu povzroča dviganje reke Donave. Obrenovac namreč ni daleč od Beograda, kjer se Sava izlije v Donavo in če bo velik vodni val prišel po Donavi, se bo Sava lahko začela dvigati od ustja navzgor, kar bi znova bila lahko težava za Obrenovac.

Skoraj 14 tisoč ljudi je evakuiranih, dosti jih je tudi takšnih, ki se ne pustijo evakuirati.

Plazovi velik problem

Po Bosni in Hercegovini in v Srbiji se sprožajo plazovi, po nekaterih ocenah je v Bosni in Hercegovini že popolnoma uničenih okoli 30 cest. Plazovi so tako velika težava.

V Doboju voda stavbam zalila najmanj prvo, če ne celo drugo nadstropje

Niti starejši prebivalci mesta Doboj v BiH medtem ne pomnijo takšnih poplav - obenem nekateri pravijo, da bi bila škoda ob preudarnem ravnanju lahko manjša. Milan je bil najstnik, ko je leta 1965 reka Bosna prav tako zalila mesto. "Takrat je bilo hudo, a ne tako kot zdaj." Kot se spomni, je bila voda takrat visoka približno meter ali meter in pol, zdaj pa je dosegla štiri metre.

Žal ne pretirava – v središču Doboja, ki niti ni tako blizu rečne struge, ni hiše in ni bloka, kjer voda ne bi zalila najmanj prvega nadstropja, če ne celo drugega. Vlažne črte na zidovih in pročeljih stavb to dokazujejo.

Pesek in mulj ubijata optimizem

"Natanko 49 let in dva dni je minilo – takrat je bil 13. maj, tokrat pa je 15. maj," se še dobro spomni in nama pokaže svoje popolnoma razdejano in premočeno stanovanje v prvem nadstropju enega od dobojskih blokov. "Narave ne moremo premagati, a vendarle bi lahko nekaj ukrenili, da ne bi bilo tako hudo. V Maglaju so imeli vodni val skoraj dan in pol prej kot mi, zakaj mestno vodstvo ni takoj ukrepalo, ampak je čakalo, da pride bližje, ko je bilo prepozno za učinkovitejšo obrambo?"

A prebivalstvo Doboja rešuje, kar je sploh še mogoče. Upajo, da čim več. Čeprav pesek in mulj ubijata optimizem, se oni ne dajo. Mirko čisti svojega fička, saj ima srečo, da živi v zgornjem nadstropju bloka. V pritličju čistijo trgovino, v kateri je mulj uničil vse. Ob bolečem pogledu na razdejanje na mojo prisotnost odgovorijo z nasmehom: "Saj bomo počistili, da so le glave cele." Upanje res umira zadnje.