Torek, 31. 3. 2026, 16.01
2 meseca, 1 teden
Ali Evropo čaka energetska kriza? To je znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,53
Kako dolgo bodo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer vztrajale visoke cene nafte, ni znano.
Predstavniki vlade in gospodarstva so se danes pogovarjali o možnih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da predlagajo vrsto ukrepov, med drugim znižanje obdavčitve energentov. Minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča obravnavala v četrtek. Evropska komisija zaradi še vedno trajajočega vojnega konflikta na Bližnjem vzhodu države članice medtem poziva k pravočasni in usklajeni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati.
Kako dolgo bodo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer vztrajale visoke cene nafte, ni znano, a kot je na novinarski konferenci po pogovorih na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, se moramo pripraviti na najhujše scenarije preventivno in na zalogo, da bomo potem lahko hitreje ukrepali.
Kumer: Potrebe po paniki ni
Vlada ima veliko ukrepov identificiranih že iz energetske krize leta 2022, je povedal. Ob tem je zagotovil, da smo danes na področju električne energije in zemeljskega plina neprimerno bolje pripravljeni kot takrat. Panike ni, je zagotovil.
"Moj namen je, da bi že ta teden na vladi sprejeli izhodišča za ukrepe, tudi za gospodarstvo in ne le na področju energetike," je dejal.
Novinarska konferenca GZS po sestanku predstavnikov vlade in gospodarstva o energetski krizi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, na kateri so spregovorili o ukrepih za gospodarstvo, ki jih namerava izvesti vlada.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile, da bodo podjetja pripravljena. "Sprejem ukrepov je nujen, sprejeti jih mora še trenutna vlada, zato pozivamo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju," je dejala.
Med ukrepi, ki jih predlagajo na GZS, je naštela znižanje prispevkov na električno energijo za elektrointenzivna podjetja ter kapico na ceno elektrike, znižanje omrežnine in nižjo obdavčitev za celotno gospodarstvo. Podobne ukrepe predlagajo pri zemeljskem plinu in pogonskih gorivih. Glede slednjih si želijo tudi zadostnih zalog ter zagotavljanje dobav prednostnim kupcem.
Bruselj države poziva k pravočasni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto
Evropska komisija zaradi še vedno trajajočega vojnega konflikta na Bližnjem vzhodu države članice poziva k pravočasni in usklajeni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati. Obenem naj države razmislijo tudi o spodbujanju ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po nafti s posebnim poudarkom na prometnem sektorju.
"Varnost oskrbe EU ostaja zagotovljena, vendar moramo biti pripravljeni na morebitne dolgotrajne težave v mednarodni trgovini z energijo. Zato moramo ukrepati že sedaj in to moramo storiti skupaj. Le s skupnim delom smo lahko močnejši in učinkoviteje zaščitimo državljane in podjetja," je pred današnjim virtualnim srečanjem ministrov EU za energijo opozoril evropski komisar za energijo Dan Jorgensen.
Evropska komisija zaradi še vedno trajajočega vojnega konflikta na Bližnjem vzhodu države članice poziva k pravočasni in usklajeni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati.
Ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po nafti?
V pismu, naslovljenem na ministre EU za energijo, je pozval, naj se države pravočasno pripravijo na zagotovitev oskrbe z nafto in naftnimi derivati. Obenem naj razmislijo tudi o spodbujanju ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po nafti s posebnim poudarkom na prometnem sektorju, kot to svetuje Mednarodna agencije za energijo (IEA) v svojem večtočkovnem načrtu zmanjšanja porabe.
Da bi zagotovile čim bolj usklajeno odzivanje, naj države članice v čim večji meri izkoristijo tudi pogovore na ravni koordinacijske skupine za nafto in projektne skupine za energetsko varnost. Pri tem v komisiji kot bistveno izpostavljajo spremljanje podatkov in izvajanje mehanizmov za hitro izmenjavo informacij. Izpostavljajo, da morajo države članice v primeru morebitnih izrednih razmer v oskrbi z nafto in ob slabšanju pogojev v industriji, vključno z upadanjem naftnih zalog, o teh razmerah obvestiti tudi komisijo.
V istem duhu bi se morale države članice vzdržati tudi sprejemanja ukrepov, ki bi lahko prispevali k povečani porabi goriva, omejili prosti pretok naftnih derivatov ali odvračali od proizvodnje naftnih derivatov v rafinerijah znotraj EU.
Za zaščito razpoložljivih zalog naftnih derivatov na trgu EU je treba po navedbah komisije odložiti tudi izvajanje nenujnih vzdrževalnih del v rafinerijah. Komisija ocenjuje, da bi lahko pritisk na trg ublažila tudi povečana raba biogoriv.
