Ponedeljek, 25. 5. 2015, 14.23
1 leto, 11 mesecev
Aktivistka, ki je postala županja
Nedeljske španske lokalne volitve so prinesle pričakovan vzpon političnih gibanj, ki so izšla iz protikriznih protestnih gibanj. Nikjer pa ta zmaga ni tako očitna kot v Barceloni. Ada Colau, ki je kandidirala v okviru koalicije Barcelona En Comu oz. Barcelona skupaj (podprl jo je tudi Podemos), je postala nova županja Barcelone. "V tem mestu ne bo več prvorazrednih in drugorazrednih prebivalcev," je po izvolitvi dejala za časopis El Pais.
Pozneje je bila aktivna v protiglobalističnem gibanju proti vojni v Iraku, najbolj pa je znana kot aktivistka proti deložacijam. Na vrhuncu krize, ko so deložirali tudi po sto družin na dan, se je strumno postavljala pred rubežnike in policiste. Kot vodja Platforme za žrtve hipotek je postala glasnica borcev za socialno enakost in spremembe v družbi. Njena organizacija naj bi preprečila vsaj tisoč deložacij, zbrala pa je tudi milijon podpisov za spremembo zakonov o rubežu.
Tudi v predvolilnih obljubah je ostala zvesta tej usmeritvi. Kot županja si bo prizadevala pomagati socialno najšibkejšim, znižati želi cene vode, elektrike in plina, zapuščene hiše spremeniti v socialna stanovanja ter v Barceloni vpeljati minimalno plačo, in sicer 600 evrov.
Hkrati želi ukiniti vse politične privilegije. Obljubila je, da bo njena županska plača dva tisoč evrov, saj je bil do zdaj, kot je dejala, njen najvišji mesečini dohodek 1500 evrov. To je res skromno v primerjavi s prejšnjim barcelonskim županom Xavierjem Triasom iz Katalonske nacionalne stranke, ki je na leto zaslužil 143 tisoč evrov.
Colaujeva živi v najetem stanovanju skupaj s partnerjem, prav tako aktivistom, in štiriletnim sinom. V javnosti je največkrat v kavbojkah in majici, dosledno uporablja javni potniški promet in zato obljublja, da bo zmanjšala število avtomobilov županskega urada.
Ada Colau upa, da bo njena izvolitev za županjo Barcelone "začetek demokratičnih sprememb v Španiji in južni Evropi". Če ne drugega, je napoved, da bo tudi na novembrskih parlamentarnih volitvah generacija t. i. indignano, ogorčenih, bržkone pometla s starimi političnimi strankami.