Odbor za zdravstvo potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu #video

Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje in med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na seji odbora poudaril, da gre pri tem zakonu za prvi korak k zdravstveni reformi. V tem prvem koraku želijo pridobiti informacije o čakalnih dobah in dostopnosti predvsem primarne ravni zdravstva.

Z "nujnimi in ciljno usmerjenimi ukrepi" bo predlog omilil posledice dolgoročno nestabilnega delovanja zdravstvenega sistema, ki jih je epidemija covid-19 potencirala do mere, da je sistem povsem izčrpan in je prišel do roba zloma, je poudarila generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl.

ZZZS: Interventni zakon ne bo zagotovil stabilnosti zdravstvenega sistema 

Predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič je pojasnila, da po mnenju ZZZS interventni zakon ministrstva za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, ne bo zagotovil stabilnosti zdravstvenega sistema.

"Parcialne rešitve v predlogu zakona so bile sprejete brez socialnega dialoga, določbe so nejasne in nedodelane, veliko je prepuščenega podzakonskim predpisom ministrstva. Izvajalci pa ne bodo vedeli, kaj jih čaka, ko bo zakon sprejet," je po poročanju Financ opozorila Ilešič Čujovičeva. 

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je dejala, da so pričakovali drugačen pristop in ureditev sistemskih vsebin, ki so vir trenutnih težav. Predlog zakona po njenem mnenju uvaja ukrepe, primerljive s tistimi, ki so jih uveljavljale že prejšnje vlade, a se je izkazalo, da finančne injekcije v zdravstveni sistem niso učinkovale na skrajševanje čakalnih dob in večjo dostopnost zdravnikov, prav tako ne na pripravljenost zdravnikov na primarni ravni za večje število pacientov. Na ZZZS imajo o interventnem zakonu nove vlade resne pomisleke, zato so pripravili amandmaje ter poslancem predlagali, da jih vložijo in popravijo, dokler je to še mogoče. 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) meni, da ukrepi ne bodo zagotovili stabilnosti zdravstvenega sistema. Menijo, da bi bilo treba najprej zagotoviti točne podatke o čakalnih dobah, pa tudi izenačiti pogoje dela v javnih zavodih in pri koncesionarjih, da bi omogočili nagrajevanje po storilnosti in učinkovitosti. Menijo tudi, da zakon posega v avtonomijo zavoda.

Zakon posega v več zakonov hkrati 

Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je zakon strukturiran na enak način kot t. i. protikoronski svežnji zakonov in da posega v več zakonov hkrati, zato bi bilo bolje, da se pripravijo novele za vsak zakon posebej. Meni, da je zakon v delih pomanjkljiv in nejasen, da ogroža načelo pravne države, hkrati odstopa od nekaterih členov že veljavnih zakonov.

Skupaj z zakonom je bil predložen tudi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da je treba ta predlog skrbno pretehtati, saj ne gre za odpravo posledic naravne nesreče, kot je bila epidemija covid-19, ki jo je obravnavalo ustavno sodišče, ta pa tudi ni edini vzrok za nastanek čakalnih vrst.

Minister Bešič Loredan je dejal, da so pripombe zakonodajno-pravne službe pregledali in uskladili pred sejo, svetovalka ministra Tjaša Vidic pa je povedala, da pridobivajo podatke analiz, zato bodo določeni vsebinski deli, na katere opozarja zakonodajno-pravna služba, pripravljeni naknadno.

Novice Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu, Mesec izrazil zadržek

Do predloga zadržana tudi zdravniška zbornica 

Zdravniška zbornica Slovenije je do predloga zadržana, saj so bili posamezni predlogi stroke spregledani. Pri skrajševanju čakalnih dob tako ni takoj omogočena rešitev, da bi bila iz javnih sredstev financirana zdravstvena storitev vseh izvajalcev z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti, so kritični. Po njihovem mnenju bi zasebniki lahko zlasti na določenih področjih prispevali k večji dostopnosti do hitre zdravstvene oskrbe za vse prebivalce.

Prav pri koncesijah, ki bi jih minister podaljšal do leta 2024, pa se zapleta v koaliciji. V Levici opozarjajo, da jih skrbi več ukrepov, ki so napisani na način, da bodo materialno bolj ugodni za zasebnike kot za zdravnike v javnih zavodih. Interventni zakon bo s tem samo še bolj spodbudil odhode iz javnih zavodov, so zapisali v sporočilu za javnost.

V Levici so dodali, da z opozarjanjem na te nevarnosti ne delajo nič drugega, kakor vztrajajo pri dogovorih iz koalicijske pogodbe, ki pravi, da moramo postaviti javne bolnišnice in zdravstvene domove na prvo mesto. "V dialogu s koalicijskimi partnerji si bomo zato še naprej prizadevali za rešitve, ki bodo šle v tej smeri," so zapisali. Minister za zdravje pa poudarja, da so v zakon vključene tudi varovalke, "da nam denar ne zbeži".

Pravna služba DZ opozarja na luknje v predlogu novega zakona 

Svoje mnenje o predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema je podala tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Izpostavili so kar nekaj pomanjkljivosti in pripomb glede predloga zakona. Poleg tega imajo pomisleke glede zahteve koalicije o nedopustnosti razpisa referenduma na interventni zakon, saj naj bi bile v zakonu vsebine, ki niso interventne. Celotno mnenje pravne službe DZ, v katerem med drugim opozarjajo tudi na nepreglednost ureditve, ki je oblikovana po vsebinskih sklopih, namesto po notranji strukturi zakona, si lahko preberete tukaj.

Več o pomislekih stroke glede novega interventnega zakona si lahko preberete spodaj: 

Novice Brecelj: Ljudje zaradi tega umirajo