Nedelja, 22. 11. 2020, 9.23
4 leta
Znižanje božičnice je v tem primeru diskriminatorno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,79
4
Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave obravnaval primer podjetja, ki je višino božičnice vezalo na prisotnost delavcev na delovnem mestu. Ugotovil je, da je merilo posredno diskriminatorno, v slabši položaj med drugim postavlja noseče delavke, delavce, ki koristijo očetovski dopust, osebe s kroničnimi boleznimi in starejše.
Kot je v odločbi zapisal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, je podjetje papirne in papirno-predelovalne dejavnosti prepoved posredne diskriminacije kršilo tako, da je kot merilo za obračun in izplačilo letošnje božičnice postavilo dejansko prisotnost posameznega delavca na delu. Delavcu bi se namreč glede na merilo božičnica sorazmerno znižala za vsak dan odsotnosti z dela, in sicer ne glede na to, ali je bil odsoten iz neopravičenih ali opravičenih razlogov, piše STA.
Delodajalec se je ob tem skliceval tudi na kolektivno pogodbo, ki takšno merilo določa. Kot odsotnost se po pojasnilu podjetja upoštevajo vse odsotnosti, razen koriščenja ur. Torej odsotnosti iz vseh zdravstvenih razlogov, porodniška odsotnost, očetovski dopust, spremljanje bolnega družinskega člana, ki jih je delodajalec dolžan zagotavljati, pa tudi letni dopust.
Podjetje je prakso izplačila božičnice od februarja letos želelo spremeniti na način, da bi se božičnica zmanjšala tako, da bi imel en dan bolniške odsotnosti težo treh dni efektivne prisotnosti. Sindikat z novim predlogom ni soglašal, saj je menil, da bodo prizadeti starši majhnih otrok, zaposleni, ki se bodo na delu poškodovali, in tisti s psihično izgorelostjo, poroča STA.
Podjetje je nato že v teku postopka na podlagi dopisa zagovornika umaknilo omenjeno določbo s trikratnim faktorjem za izplačilo božičnice za leto 2020. Pred tem je, na primer za izplačilo lanske letne nagrade, v podjetju veljalo, da se je božičnica zmanjševala odstotno, torej dan bolniške odsotnosti za dan dela, navaja STA.
V odgovoru zagovorniku je podjetje pojasnilo, da je razlog za takšno merilo to, da delavec k uspešnemu rezultatu podjetja ni prispeval oz. je prispeval sorazmerno. Zagovornik pa je mnenja, da le prisotnost delavca na delu ni merilo njegove uspešnosti. Meni namreč, da je bistveno, ali je delavec k uspešnosti podjetja prispeval, torej bil v podjetju zaposlen, kar je stališče, ki ga zavzema tudi sodna praksa, še navaja zagovornik, piše STA.
4