Torek,
21. 12. 2021,
10.32

Osveženo pred

3 leta

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,05

1

Natisni članek

Natisni članek

Jože Možina Igor Pirkovič Miroslava Cencič priznanje Boruta Meška Meškove nagrade

Torek, 21. 12. 2021, 10.32

3 leta

Znani so nagrajenci Meškovih nagrad

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,05

1

RTV | Foto STA

Foto: STA

Častni priznanji Boruta Meška za posebne novinarske in publicistične dosežke letos prejmeta novinarja Televizije Slovenija Jože Možina in Igor Pirkovič. Priznanje za življenjsko delo je prejela publicistka in pedagoginja Miroslava Cencič.

Združenje novinarjev in publicistov je podelilo častna priznanja Boruta Meška za leto 2021, ki jih od leta 2011 podeljuje za posebne dosežke na področju novinarstva in publicistike v spomin na urednika in novinarja Boruta Meška. Tudi letos so nagrajenci trije.

Častno priznanje za življenjsko delo je prejela publicistka in pedagoginja Miroslava Cencič, priznanji za posebne novinarske in publicistične dosežke pa novinarja Televizije Slovenija Jože Možina in Igor Pirkovič.

Zaradi epidemiološkega stanja v državi javne podelitve priznanj letos ne bodo izvedli, priznanja pa bodo nagrajencem izročili osebno.

Dr. Jože Možina je slovenski zgodovinar mlajše generacije, sociolog, novinar, avtor in režiser več dokumentarnih filmov, za katere je prejel že številne nagrade in pohvale. Tudi mednarodne.

Igor Pirkovič je kot novinar v slovenski javnosti postal prepoznaven s svojo oddajo Razkrito na TV Slovenija, v kateri gosti različne goste, od politikov do strokovnjakov posameznih strok. Je tudi pesnik, pisatelj in publicist.

Kdo je Miroslava Cencič?

Dr. Miroslava Cencič je najprej doštudirala poklic učitelja in po šestih letih diplomirala iz psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi je na Gimnaziji Postojna poučevala psihologijo, filozofijo in pedagogiko, na vajeniški šoli pa družbeno-moralno vzgojo. Pri svojem pedagoškem delu se je med drugim posvečala strokovnemu usposabljanju učiteljev, raziskovalno pa pripravi otrok na šolo – sodelovala je pri organizaciji malih šol, raziskovala zrelost šolskih novincev ter pripravljala načrte in napotke za pouk naravoslovnih predmetov v prvi triadi osnovne šole.

Leta 1961 je v Ljubljani opravila strokovni izpit za naziv profesorica srednje šole. Po tem, ko je pridobila raznovrstno strokovno znanje iz pedagogike ter poučevala na srednjih in višjih šolah, je leta 1983 opravila magisterij iz pedagogike. Nato je leta 1988 na Reki zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv družbenih razmer na vsebino realnega izobraževanja v slovenski ljudski šoli (1774–1941). Leta 1989 je postala docentka za didaktiko. Predavala je na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru.

Po odhodu v pokoj leta 1991 se je posvetila zgodovinskemu raziskovanju predvojne organizacije TIGR na Primorskem, ki je delovala pod raznarodovalno italijansko oblastjo. K tej raziskavi jo je pritegnilo posebej to, da so bili člani TIGR tudi njeni sorodniki. Po iskanju in pogovorih s starejšimi se je kmalu povezala z znanim tigrovcem Antonom Rutarjem. Ta ji je pomagal pri razkrivanju dolgo zamolčane organizacije in njenega programa, ki je zajemal osamosvojitev primorskega ozemlja izpod Italije in priključitev k slovenski matični pokrajini ter pridružitev vseh nekdanjih ozemelj od Trsta, Istre, Gorice do Reke (TIGR) Sloveniji. S svojim raziskovanjem in publicističnimi objavami je pomembno prispevala k širšemu pogledu in zgodovinskemu odkrivanju resnice o delovanju TIGR.