Znana je odločitev KPK o prenočitvah Pivčeve v Izoli

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila ugotovitve v primeru ravnanja župana občine Izola Danila Markočiča. Ugotovila je kršitev integritete, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, saj je Markočič v postopku KPK podal neresnične informacije. Ugotovitve so pravnomočne, saj župan zoper njih ni vložil pravnega spora.

KPK je v postopku ugotovila, da je Markočič podpisal odgovor KPK z navedbo: "Občina Izola je poravnala stroške dveh noči bivanja v hotelu za ministrico in osebje njene varnostne službe …". S tem je po navedbah KPK Markočič omogočil, da je bil KPK poslan odgovor, ki se ne ujema z dejstvi oziroma resničnim stanjem, pri čemer je mogel in moral vedeti, da pojasnilo v delu, ki se nanaša na poravnanje stroškov za osebje ministričine varnostne službe, ni resnično.

KPK je pojasnila, da namreč iz "knjige gostov hotela, odgovora policije in komunikacije med osebjem hotela in uslužbenko kabineta župana izhaja, da osebje ministričine varnostne službe ni prespalo v istem hotelu kot ministrica, pač pa je Občina Izola poravnala stroške bivanja dveh noči za ministričina sinova, kar je razvidno iz računov hotela".

Podajanje neresničnih informacij je nesprejemljivo

"Takšno ravnanje pomeni ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe in s tem kršitev integritete. Ta je opredeljena kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Od uradnih oseb, še posebej pa od najvišjih funkcionarjev lokalne oblasti, se namreč pričakuje, da pri odgovarjanju na zaprosilo državnega organa podajo točne in celovite informacije oziroma navedejo informacije, ki se skladajo z dejanskim stanjem. Le na tak način namreč lahko pripomorejo h krepitvi integritete, transparentnosti in zaupanja v pravno državo ter k preprečevanju korupcije," so zapisali v KPK in opozorili, da je podajanje neresničnih informacij drugim državnim organom nesprejemljivo.

KPK se je tudi v načelnem mnenju v okviru te obravnavane zadeve opredelila, da ravnanje funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki javnosti podajajo neresnične oziroma zavajajoče izjave o dejstvih, ki so povezane z njihovim ravnanjem, službo ali funkcijo, in s tem ne pripomorejo h krepitvi zaupanja javnosti v poštenost opravljanja njihovih javnih nalog, pomeni kršitev integritete, kot jo opredeljuje ZIntPK. Takšno podajanje informacij je seveda tudi v odnosu do drugih državnih organov nesprejemljivo.

Postopek zaradi urejanja rezervacije in prenočitve ustavljen

Postopek suma kršitve integritete zoper izolskega župana zaradi urejanja rezervacije in prenočitve nekdanje ministrice pa je KPK ustavila, saj na podlagi razpoložljive dokumentacije ni bilo mogoče utemeljiti ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe. Iz dokumentacije namreč ne izhaja, da je bil župan vključen v postopek zbiranja ponudb, priprave in izdaje naročilnice ter odreditev plačila računa za nastanitev ministrice.