Zidu med javnim in zasebnim pri ljudeh, ki imajo moč, ni

Zagovornik nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek, ki je v povezavi s komisarsko samokandidaturo osumljena zlorabe uradnega položaja oziroma uradnih pravic, Aleksander Čeferin je napovedal, da bo tvit, ki ga je Andrej Baraga objavil 29. julija lani, ko je potekala komisarska telenovela, uporabil kot argument za izpodbijanje zakonitosti postopka.

Andrej Baraga – nekaj časa je bil tudi na funkciji predsednika okrožnega sodišča – je namreč tisti preiskovalni sodnik, ki je s svojim podpisom odobril preiskave v prostorih poslanske skupine ZaAB, na sedežu vlade in državnega zbora ter tudi pri Bratuškovi doma.

Zapisal je naslednje: "Korl bi bil ravno pravšnji za komisarja, kar naj tam dela škodo, mi pa se odpočijmo od njega in AB, ki je k sreči že prešibka za še kaj."

Twitter je javni družbeni prostor Twitter ni zasebno omrežje, temveč družabno omrežje in kot takšno javni, ne zasebni medij. Tudi če bi imel enega samega sledilca, je dejstvo, da ga lahko berejo tisoči.

"Ker je pri funkcionarjih meja med zasebno in službeno komunikacijo lahko zelo tanka, je treba biti pri komunikacijskem orodju, kot je Twitter, še posebej pozoren," meni informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Vsakdo sicer lahko kot posameznik komentira aktualna dogajanja, spoštljiv odnos v komunikaciji pa pričakujemo vsi, še dodaja. V Twitterju kot komunikacijskem orodju vidi tako prednosti kot slabosti, "osebno pa zaradi slabosti na njem nisem prisotna".

Kot informacijska pooblaščenka bi lahko ukrepala, če bi tvit razkrival varovane osebne podatke, ki bi "ušli" iz zbirke osebnih podatkov, nam je še pojasnila Prelesnikova.

Baraga je sicer za medije pojasnil, da ločuje tisto, kar govori in piše v zasebnem času, ter tisto, kar govori in piše v službenem času.

Na javnih funkcijah si v službi 24 ur A dejstvo je, da zidu med javnim in zasebnim pri tistih javnih funkcijah, ki delujejo s položaja moči (in to sodnik zagotovo je), ni mogoče postaviti.

"Tega zidu ni mogoče postaviti na nobenih vidnejših položajih, pa naj gre za javni sektor ali gospodarstvenike. Ne moreš se ograditi v smislu, do petih popoldne sem nosilec javne funkcije, potem pa sem državljan. Najvišje funkcije se opravlja 24 ur na dan," pojasni pravnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Pri sodnikih je nadvse problematično predvsem to, da morajo ves čas svojega delovanja ravnati tako, da varujejo ugled sodstva in videz nepristranskosti. Na to ves čas opozarja vodstvo sodišča.

Predsednik višjega sodišča: Vsebina je neprimerna Čeprav predsednik višjega sodišča Anton Panjan podpira izražanje osebnega mnenja kolegov, je za POP TV povedal, da morajo biti ta primerna. "Sodnik si 24 ur in ne le do 16. ure in v sodni stavbi. Znati je treba nositi sodniško togo. Včasih je za koga to pretežko breme," je dejal, vsebino tvitov Andreja Barage pa označil za neprimerno.

"Če je človek pod tvitom podpisan z imenom in priimkom, za vsebino odgovarja, ne glede na funkcijo, ki jo opravlja. Najprej je človek in šele nato sodnik," meni strokovnjak za družbena omrežja Matej Špehar. Kljub temu, dodaja, ga ni človeka, ki bi lahko gladko preklapljal med zasebnim mnenjem in poklicno funkcijo.

Andrej Baraga se na Twitterju predstavlja kot okrožni sodnik Morda ravno zato v oči bode dejstvo, da se Baraga na Twitterju predstavlja kot okrožni sodnik, ne le kot Andrej Baraga. "Če je označen kot sodnik, potem je izgovarjanje na osebno mnenje res malo otročje početje. Verjetno je biti sodnik tudi bolj poslanstvo kot poklic," dodaja Špehar.

Neprimerne izjave na javnih družbenih omrežjih so že sprožale javne polemike. Prav gotovo je med tistimi, ki so kljub poznavanju delovanja teh omrežij naredili napako, tudi Pirc Musarjeva, ki se je še kot informacijska pooblaščenka odzvala na tvit Mitje Grmovška, ali bo na neko prireditev prišla v trenirki.

Pirc Musarjeva: Tvit o črtomirki je bil neprimeren, zato sem se opravičila "Pridem v črtomirki, a pridete tudi vi, vas bom vesela herr Ghermovsek?!" je takrat zapisala. "To je bila šala, ki jo je izrekel Denis Avdić. A ko sem videla odzive, sem si rekla, to ni bilo prav, in se opravičila. Ljudje te namreč enačijo s tem, kar počneš. Ljudje, ki tvitamo s položaja moči, imamo z uporabo besed zato še večjo odgovornost," pojasnjuje Pirc Musarjeva.

Zaradi tvitov ob službo Tudi pri nastajanju definicije, kaj je sovražni govor, dodaja, je bil eden od kriterijev ravno ta, s kakšnega položaja nekod nekaj sporoča. Zaradi neprimernih izjav na družbenih omrežjih je na primer brez službe ostal Mark Žitnik, ki je na Facebooku leta 2012 zapisal: "Bruha se mi ob seznamu ministrskih imen! Gorenak, Vizjak, Turk, Černač, Erjavec, Novak – niti v najgrozljivejšem scenariju igralska zasedba ne bi bila taka."

Lastnik Konga, kjer je delal Žitnik, Joc Pečečnik je zapise označil za sovražni govor in ga odpustil.

Pred kratkim je zaradi tvita službo izgubila novinarka POP TV Bojana Ksela Rose. Usoden je bil tvit, v katerem je razpravljala o resničnostnem šovu Enota 14, ki bi ga morali prikazovati to pomlad, a je potem vse skupaj padlo v vodo. Novinarka je zapisala, da so "težo in pozornost dali mladim (gasilcem, op. a.), stare prdce pa obšli, zato niso za".