Sreda, 3. 4. 2019, 20.14
5 let, 7 mesecev
Zbor za republiko o spremenjenih razmerah v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
2
Ali sta Slovenija in Evropa na razpotju, so se danes spraševali na javni tribuni Zbora za republiko. Vodja Zbora za republiko France Cukjati je povedal, da je Slovenija kot evropska država gotovo na razpotju. "Razmere so se v letih po sprejemu lizbonske pogodbe tako spremenile, da je marsikaj v Evropi v disproporcu," je pojasnil.
France Cukjati je poudaril osnovne ideje Evropske unije. "Nekatere stvari so zašle, tako menimo v Zboru za republiko, predvsem subsidiarnost je zanemarjena. In tista osnovna ideja, da je pravzaprav Evropa zvezana na gospodarskem področju, prost pretok blaga, storitev in podobno," je izpostavil.
Poudaril je, da se izgublja ideja, "da pa imajo države pravico ohraniti svojo nacionalno identiteto". To vidi tudi kot vzrok sporov. "Mislim, da je to tudi vzrok teh tako rekoč prepirov in nekih izstopov in da bo tukaj treba najti neko boljšo, bolj trezno, bolj lizbonsko rešitev," je dodal.
"Krčenje prebivalstva nas mora skrbeti"
Na javni tribuni Evropa in z njo Slovenija na razpotju - s koreninami ali brez njih? je Jože Rant spregovoril o demografskih in varnostnih izzivih Evrope in Slovenije. "Ohraniti moramo našo državo, jezik in kulturno identiteto," je poudaril. "Trendi kažejo, da se naše prebivalstvo krči, kar nas mora skrbeti. Če ne skrbimo za travo, jo preraste plevel, ki sčasoma preraste travnik. Kot narod moramo skrbeti za trajno demografijo," je dodal.
O izzivih izseljevanja mladih in izobraženih je spregovoril Tone Kajzer. "Problematiko izsiljevanja, nizke rodnosti in demografskih sprememb je potrebno nasloviti skupaj in celovito. Potrebna je okrepitev in zaupanje v demokracijo in državo ter poudarjanje slovenske narodne samozavesti," je poudaril.
Andreja Valič Zver je predstavila slovenski in evropski spravni proces in demokratizacijo. "Slovenci nismo dovolj uspešno krmarili naše barke na prehodu iz totalitarnega v demokratičen sistem, zato so nas nekateri prehiteli v razvoju," je izpostavila. "Opuščamo temeljite reforme, kulturnega sistema pa nismo uspeli premakniti v polje demokratičnega," je dodala.
Janko Kos pa je govoril o kulturni politiki Evropske zveze in Slovenije. "Če neka politika skrbi za kulturo in umetnost je jasno, da mora gledati naprej. Evropska civilizacija je pred usodnimi preobrati, ki so morda začetek konca, zatona ali pa je morda vendarle možnost, da se transformira," je dejal.
2