Nedelja, 20. 11. 2016, 6.00
7 let, 2 meseca
"Zasebno šolstvo pozitivno vpliva tudi na javno šolstvo"
Škofijska gimnazija Vipava, ki je zrasla iz desetletja dolge tradicije vipavskega Malega semenišča, slavi 25 let obstoja.
Prehod Slovenije iz socializma v demokratični sistem je omogočil tudi ustanavljanje zasebnih šol. Tako je škofijski ordinariat Koper maja 1991 z odlokom, ki ga je podpisal takratni koprski škof Metod Pirih, ustanovil Škofijsko gimnazijo Koper.
Praznovanje ob 25. obletnici Škofijske gimnazije Vipava ter 65. obletnici Malega semenišča in Srednje verske šole se bo začelo danes ob 16. uri v Logu pri Vipavi z zahvalno mašo, ki jo bo vodil koprski škof Jurij Bizjak.
Ob 18. uri pa bo v telovadnici šole slavnostna akademija, ki se je bo udeležil tudi predsednik države Borut Pahor.
Malo semenišče v Vipavi
Škofijska gimnazija Vipava izhaja iz temeljev, ki so bili položeni že leta 1950, ko je takratni apostolski upravitelj jugoslovanskega dela goriške nadškofije Mihael Toroš v prostorih vipavskega župnišča ustanovil Slovensko malo semenišče.
Škofijska gimnazija Vipava je zrasla iz Srednje verske šole oziroma Malega semenišča, ki ima svoje korenine že v letu 1950, torej v časih, ki niso bili naklonjeni Katoliški cerkvi.
Avgusta 1957 je Toroš v Malem semenišču ustanovil Srednjo versko šolo za pripravljanje duhovnikov. Od leta 1952 do 1991 se je v Malem semenišču in na Srednji verski šoli šolalo 545 fantov, od tega več kot 200 prihodnjih duhovnikov.
V socializmu Srednja verska šola ni bila javno priznana
Do leta 1991 Srednja verska šola ni bila javno priznana in so jo v celoti vzdrževali primorski verniki. Ker šola ni mogla izdajati javno veljavnih spričeval, so morali učenci, ki se niso odločili za duhovniški poklic, izpite opravljati v drugih srednjih šolah.
Boljši časi so prišli s spremembo zakonodaje v samostojni Sloveniji. Kot poudarja profesor in pomočnik ravnatelja Škofijske gimnazije Vipava Alojz Grahor, so se s spremembo zakonodaje odprla tudi vrata za njihovo šolo. Z zasebno škofijsko gimnazijo staršem nudijo možnost, ki temelji na krščanskih vrednotah. "Smo obogatitev šolskega prostora. Smo drugačna šola, šola, ki skuša živeti krščanske vrednote," poudarja.
Alojz Grahor poudarja, da je cilj njihove šole celostna vzgoja, ki vključuje razum, srce in roke.
Med zasebnim in javnim šolstvom ni protislovja
Glede polemik o zasebnem in javnem šolstvu Grahor pravi, da ne vidi protislovja med zasebnim in javnim šolstvom. "Te polemike in nasprotovanje me čudijo in po mojem mnenju izhajajo iz nepoznavanja," je prepričan. "Meni se zdi, da smo kot zasebna gimnazija pravzaprav del šolskega slovenskega sistema in nobena izjema zunaj njega. Da imamo 100-odstotno financiran tisti del programa, ki je javno veljaven, je po mojem povsem logično."
Grahor na Škofijski gimnaziji Vipavi poučuje od leta 1999, prej pa je delal v javnem šolstvu, zato lahko primerja med obema. Kot pravi, je nastanek zasebnih šol pozitivno vplival tudi na dvig kakovosti v javnih šolah.
Škofijska klasična gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška v Mariboru
Škofijska gimnazija Vipava
Gimnazija Želimlje
Waldorfska gimnazija v Ljubljani
Gimnazija Erudio v Ljubljani
3