Maša Belak

Torek,
31. 10. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,98

3

Natisni članek

Natisni članek

Primož Trubar dan reformacije praznik

Torek, 31. 10. 2017, 4.00

7 let, 1 mesec

Dan reformacije – rojstvo slovenskega jezika

Zakaj vsako leto na današnji dan ostajamo doma?

Maša Belak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,98

3

Sveto pismo | Foto Klemen Korenjak

Foto: Klemen Korenjak

Slovenci 31. oktober že od leta 1992 praznujemo kot dan reformacije in s tem dela prost dan. Dogodek izpred točno petsto let je spodbudil vrsto verskih, kulturnih in političnih sprememb, ki so v veliki meri pripomogle k razvoju slovenščine. Čeprav je praznik uradno verski, je za Slovence najpomembnejši prav zaradi jezika.

Beseda reformacija izhaja iz latinščine in pomeni prenovo oziroma preoblikovanje. Na današnji dan leta 1517 je duhovnik Martin Luther na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil 95 tez, s katerimi je zahteval prenovo Cerkve. Kritiziral je njeno delovanje, katerega cilj naj bi bil bogatenje v imenu vere. Zaradi reformacije se je v Cerkvi zgodil razkol, zato so se kristjani razdelil na protestante in katolike. Luther je trdil, da je edini pravi vir Biblija in da bi jo moral vsak vernik imeti možnost brati v svojem jeziku, kar je ključno tudi za Slovence.

Kako je torej to dejanje izpred pol tisočletja vplivalo na nas? Eden izmed najpomembnejših rezultatov reformacije sta zagotovo prvi slovenski knjigi, ki ju je leta 1550 izdal Primož Trubar, eden izmed glavnih osebnosti reformacije na Slovenskem. Abecednik in Katekizem predstavljata prvi deli v slovenskem jeziku, kasneje pa so mu sledili tudi drugi avtorji tistega časa.

Sveto pismo je leta 1583 v slovenščino v celoti prevedel Jurij Dalmatin. | Foto: Klemen Korenjak Sveto pismo je leta 1583 v slovenščino v celoti prevedel Jurij Dalmatin. Foto: Klemen Korenjak

Slovenci smo dobili prvi pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, in Otročjo Biblijo Sebastijana Krelja. Z vidika religije ima ogromen pomen prevod celotnega Svetega pisma, ki ga je leta 1583 v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin. Pri nas se je s tem povečala skrb za šolstvo, zato so duhovniki začeli učiti osnove branja in pisanja, za kratek čas pa je leta 1517 v Ljubljani delovala tudi tiskarna. Današnji uradni verski praznik je torej bolj kot veri posvečen rojstvu slovenskega jezika.

Portret utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. | Foto: commons.wikimedia.org Portret utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. Foto: commons.wikimedia.org Čeprav dan Primoža Trubarja praznujemo 8. junija, je ravno on ključnega pomena tudi za današnji praznik. Poleg prvih knjig in pobud za nadaljnja besedila v slovenščini je bil prvi, ki je v domačem jeziku zapisal že uveljavljeno ime Slovenci, postavil je temelj slovenskemu knjižnemu jeziku in zaradi njega so se tudi drugi začeli zavedati pomembnosti lastnega jezika in kulture. Pot njegovih besed do Slovencev pa ni bila preprosta. Vsa Trubarjeva dela so bila natisnjena v Nemčiji, zato so jih morali tovoriti v sodih, da so jih po rečnih poteh lahko prenesli do slovenskega bralca. Danes je njegovo prvo delo ohranjeno le še v enem izvodu, ki ga hranijo na Dunaju.

 

Slovenci pa nismo edini, za katere je praznik velikega pomena, smo pa eni izmed redkih, ki lahko zaradi tega ostajamo doma. Dela prost dan je le še v petih nemških zveznih deželah in v Čilu, kjer ga praznujejo šele od leta 2008.