Zakaj Slovenci po domače zapravljamo evropske milijone

Od 1. januarja 2010 je ministrstvo za finance zaradi neupravičene porabe sredstev od slovenskih podjetij zahtevalo vračilo 59,8 milijona evrov.

Zakaj toliko nepravilnosti pri porabi sredstev? "Težave so na obeh straneh, tako na strani agencij in ministrstev, ki izdajajo razpise, kot tudi na strani tistih, ki prijavljajo projekte. Gre predvsem za previsoko administrativno breme, ki ga nalagajo agencije in ministrstva. Prijaviteljem včasih postavljajo zahteve, ki jih ne bi bilo treba, pa bi projekte ravno tako lahko dobro vodili. Pri naročnikih je težava, ker nekateri mislijo, da lahko dobijo nepovratna sredstva samo zato, ker obstajajo, ne zato, ker imajo inovativen produkt in ker znajo več kot drugi," nam je povedala Mateja Rudolf iz družbe RR & Co., ki pomaga podjetjem pri prijavah na razpise.

Opozorila je tudi na prekratke roke za prijavo na razpise. "Če ti dajo en mesec časa, da narediš najboljšo prijavo in se prijaviš na razpis, je to neresno. Potem se vprašaš, ali kdo koga preferira, ali komu daje vnaprej notranje informacije, da se lahko bolje pripravi kot drugi. Odgovora ne vem, se pa človek to vpraša," je poudarila.

Zaradi kratkih rokov se mudi pri pripravi dokumentacije "Žal je v Sloveniji tako, da mediji zelo radi poudarjajo slabe zgodbe in ponavljajo primere, ko se zgodi vračanje sredstev, na pozitivne dogodke pa se pozabi. Do konca junija 2015 smo se namreč po porabi sredstev evropske kohezijske politike uvrstili na 9. mesto med 28 državami članicami EU," pa poudarja Tjaša Milošič iz podjetja Tiko Pro.

Nepravilnosti, zaradi katerih morajo nekatera podjetja vračati pridobljeni denar, pripisuje že omenjenim kratkim rokom. "Včasih so bili razpisi tudi do porabe sredstev, kar pomeni, da so podjetja vloge pripravljala v zadnjem hipu, da so dokumentacijo oddala pravi čas, saj je veljalo pravilo kdor prej pride, prej melje. S tem se kakovost pripravljene dokumentacije zniža, izvedba projektov ni premišljena in to je težava pri samem izvajanju projektov," je pojasnila.

Novković: Potreben je boljši izbor in nadzor projektov "Vračanje sredstev zaradi nepravilnosti ali neporabe denarja je mogoče preprečiti le z boljšim izborom projektov, nosilcev projektov in z boljšim nadzorom. Ključna pri tem sta boljši nadzor pristojnih državnih služb in poslovna etika prejemnikov razvojnih sredstev," pa meni Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Glavna težava je po njegovih besedah zelo nizko plemenitenje pridobljenih sredstev, ne samo črpanje. Vsak evro javnih naložb v Sloveniji prinese le 0,7 evra donosa, kar po njegovih besedah kaže na izjemno slabo učinkovitost.

Francozi morajo vrniti milijardo evrov A težav pri porabi sredstev nima le Slovenija. Francija mora tako zaradi goljufij in napak vrniti 1,07 milijarde evrov evropskih sredstev, ki jih je izplačala kmetom v obliki subvencij.

Evropska komisija je poleg tega lani zahtevala vrnitev skupno 159 milijonov evrov neupravičeno porabljenih sredstev skupne kmetijske politike. Med državami, ki morajo vrniti denar, se je zaradi že omenjenih neporušenih silosov tovarne sladkorja in pomanjkljivosti pri izmeri površine kmetijskih parcel, zaradi katerih smo ostali brez 350 tisoč evrov, znašla tudi Slovenija. Največ denarja mora vrniti Grčija, skupaj 93 milijonov evrov.