Zakaj se Kolarjeva otepa zdravstvene institucije, ki posluje v zelenem? #video

Zdravstveni dom za študente na Aškerčevi cesti v Ljubljani ima po besedah vodje Mateje Ane Grulja 29 tisoč rednih pacientov. Upoštevani so pacienti, ki imajo v domu svojega splošnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa. Dom pa ponuja še storitve klinične psihologije in psihiatrije, kjer se pacientom ni treba opredeliti za izbranega zdravnika, tako da števila njihovih pacientov ni mogoče določiti. Je pa dom po besedah vodje lani naštel 91 tisoč obiskov.

Zdravstveni dom, ki je organiziran kot zavod, posluje s presežkom prihodkov nad odhodki. Lani je ustvaril 2,2 milijona evrov prihodkov in 123 tisoč evrov dobička (oziroma presežka prihodkov nad odhodki). Skupaj s prenešenimi presežki predhodnih let je imel dom konec lanskega leta 336 tisoč evrov "finančne zaloge".

Mateja Ana Grulja ob tem trdi še, da so čakalne dobe kratke, uporabniki pa v skladu z anketami, ki jih izvajajo vsako leto, zadovoljni.

Ljubljanski župan Janković o načrtih na Aškerčevi 

Vprašanje brez odgovora: zakaj?

Po 25 letih, odkar zdravstveni dom za študente posluje ločeno od Zdravstvenega doma Ljubljana (ZD Ljubljana), naj bi ministrstvo zdaj razmišljalo o njegovi ponovni pripojitvi k ZD Ljubljana. Namera pa sproža dvigovanje obrvi. Ustanoviteljica študentskega doma je država, medtem ko je ustanovitelj ZD Ljubljana ljubljanska občina. Zakaj ali, bolje rečeno, za kaj bi se država odpovedala dobičkonosni enoti?

Na ministrstvu za zdaj o tem molčijo, na naša vprašanja so odgovorili le, da pogajanja še niso končana in da bodo končno odločitev sporočili javnosti. Ljubljanski župan Zoran Janković pa trdi, da je glavni motiv zniževanje režijskih stroškov. Po današnjem sestanku s študentskimi predstavniki, ki zahtevajo, da ureditev ostane enaka, je dejal, da sam idejo ministrstva o pripojitvi študentskega doma pozna že tri leta, iz časov, ko "je bilo aktualno še danes odprto vprašanje statusa železničarskega zdravstvenega doma". 

Župan ne skriva interesa za pripojitev študentskega doma, hkrati pa zatrjuje, da v ozadju ni drugih motivov. Poudarja, da bi v primeru prevzema doma na Aškerčevi poskrbeli tudi za prenovo, kot to počnejo v drugih domovih pod okriljem občine. Pri tem omenimo, da tudi ZD Ljubljana posluje pozitivno. Lani je imel ob 49 milijonih evrov prihodkov 621 tisoč evrov presežka, skupaj s preteklimi leti se je tega nabralo za 4,7 milijona evrov.

Nekateri mediji so poročali tudi, da je na lokaciji doma - stavba je v dvotretjinski lasti ministrstva, tretjino pa ima občina - predvidena gradnja hotela, kar pa je po mnenju Gruljeve malo verjetno, prav tako je to zanikal Janković. Foto: Maša Belak

Potihoma snujejo spremembe

Pri vsem skupaj bode v oči tudi, kako se je ministrstvo za zdravje Milojke Kolar Celarc lotilo sprememb. Vodja študentskega zdravstvenega doma pravi, da je vodstvo doma prve namige dobilo v oktobrski pisni komunikaciji z ministrstvom.

"Poslali smo jim nekaj vprašanj, v odgovoru pa so večkrat omenili odločitev o pripojitvi ZD Ljubljana. A ko smo jih potem prosili za pojasnila, kdo je to odločitev sprejel, smo vseskozi dobivali le pavšalne odgovore," pravi sogovornica in dodaja, da se v zadnjih letih po njenem vedenju ni zgodilo nič takega, kar bi zahtevalo spremembe sistema.

Jutri ima vodstvo doma prvi sestanek na temo statusnih sprememb s predstavniki ministrstva. Mateja Ana Grulja je odločna: pričakujemo, da se načrtovane spremembe ustavijo, pravi.

Na vprašanje, kaj natančno nameravajo narediti z domom in kaj načrtujejo na tej lokaciji, nam na ministrstvu niso odgovorili. Pravijo le, da pogovori potekajo in da bodo sporočili končno odločitev. Foto: Maša Belak

Ločena mnenja o posledicah

Janković meni, da pripojitev za študente ne bi pomenila nikakršnih sprememb. Sam meni, da bi lahko dom pod okriljem ZD Ljubljana "še izboljšal" storitve, prenova doma pa bi izboljšala tudi pogoje dela za zaposlene.

Vodja zdravstvenega doma je drugačnega mneja, saj meni, da bi načrtovane statusne spremembe poslabšale dostopnost storitev za študente. "Naš zdravstveni dom danes skoraj nima čakalnih vrst, s pripojitvijo pa bi naši pacienti padli v sistem čakalnih vrst na lokalni ravni," meni.

Odločno zanika tudi Jankovićeve izjave, da neresnične informacije v javnost pošilja prav ona, saj naj bi se bala za stolček. "Mislim, da je zadosten odgovor na te neutemeljene očitke podpora zaposlenih, študentskih organizacij, univerze," pravi. Na ministrstvu pa zatrjujejo, da ne glede na odločitev o statusu omenjenega zdravstvenega doma "študentje ohranjajo svojega osebnega zdravnika in zdravstvene storitve tako kot doslej".