Zakaj policisti ne smejo brskati po odvetniških pisarnah

Ustavno sodišče (US) je prejšnji ponedeljek začasno zadržalo odredbo ptujskega okrožnega sodišča, po kateri so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) opravili preiskavo v prostorih odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, ki je po prihodkih že več let najvišje v Sloveniji.

Kriminalisti so morali po tej odločitvi zaseženo gradivo zapečatiti in uničiti kopije elektronskih podatkov. Ustavno sodišče se zdaj ukvarja s trditvami, da sta dva zakona protiustavna, do odločitve o tem pa NPU ne sme pregledovati dokumentov, ki jih je pridobil v preiskavi.

NPU je preiskavo opravil zaradi domnevne dvojne vloge odvetnika Aleša Rojsa pri dokapitalizaciji Perutnine Ptuj, vendar noben odvetnik ni bil osumljenec v predkazenskem postopku.

Odvetniška zbornica: Takšne preiskave so neodgovorne Neodgovorno se mi zdi, da sodišče oziroma sodniki, ki bi morali biti s prakso ustavnega sodišča seznanjeni, izdajajo takšne odredbe, se je na zadnjo od hišnih preiskav v odvetniških družbah odzval Roman Završek, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS).

Že to, da tožilstvo in policija tovrstne odredbe sploh predlagata, je neodgovorno, meni Završek.

Odvetniki: Policija in tožilstvo sta vedela, da bo preiskava ustavljena Takšna praksa je v nasprotju z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice in pomeni ne le nesorazmeren poseg v ustavne pravice, ampak tudi zavestno ignoriranje odločitev ustavnega sodišča, menijo v odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.

"Ali in v kakšnem obsegu se je zgodil dostopa do podatkov, ne moremo vedeti in ne želimo špekulirati," so nam odgovorili iz omenjene družbe. Prepričani so, da jim je s preiskavo nastala vsaj nepremoženjska škoda, ker se je njihove pisarne omenjalo v zgodbi z negativnim prizvokom. Pravijo še, da sta tožilstvo in sodišče poznala prakso US in vedela, da bo to preiskavo zadržalo.

Ustavno sodišče je namreč v podobnih primerih, kot je zadnji, v preteklosti že večkrat zadržalo izvajanje odredbe za hišno preiskavo v odvetniški družbi.

Menegalija: Preiskava je bila skladna z veljavno zakonodajo "Nacionalni preiskovalni urad opravlja hišne preiskave odvetniških pisarn v skladu z veljavnimi določili obeh zakonov," nam je glede dopustnosti in primernosti takšnih preiskav odgovoril Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Preiskava se lahko v kazenskem postopku opravi tudi v prostorih oseb, ki kaznivih dejanj niso osumljene, če je verjetno, da bodo tam odkriti sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za postopek, je pojasnil.

NPU je preiskave opravljal na podlagi sodne odredbe, zato ustavno sodišče ne presoja pravilnosti policijskega ravnanja, ampak zakonitost odredbe, ki jo je izdalo ptujsko sodišče, je dejal Menegalija. Kot pravi, kopij elektronskih dokumentov ni bilo treba uničevati, ker niso bile narejene.

"V konkretnem primeru NPU kriminalistično preiskavo nadaljuje v smeri utemeljitve sumov kaznivih dejanj vseh pri tem udeleženih oseb," je sklenil.

Na spornost preiskav je stroka že večkrat opozarjala Do preiskav v odvetniških družbah je bil že lani v Pogledih kritičen ustavnik in publicist Andraž Teršek, ki predava na Univerzi na Primorskem.

Odvetniki, njihovi spisi in prostori so lahko predmet preiskav, ponavlja Teršek, vendar le:

- če so preiskovalci prepričani, da odvetniki skrivajo pomembne dokaze, ki jih po zakonu ne smejo skrivati,

- če so odvetniki sami osumljenci oziroma preiskovanci.

Teršek: Ni pravi način, da v zakon zapisujemo nekaj, kar že obstaja Izpolnjeni morajo biti še drugi pogoji, da se lahko s preiskavo poseže v odvetnikovo osebno ali poklicno integriteto. Nikakor pa se ne sme odvetnikov preiskovati zato in na tak način, da bi se morda našlo kaj uporabnega, je prepričan Teršek.

"Razumem odvetnike, da bi zato zdaj radi v zakone zapisali, da policija tega ne sme početi. A to ni prava pot," meni Teršek. To bi bil po njegovo le še eden od številnih primerov, ko se v Sloveniji v zakone zapisuje tisto, kar v njih smiselno že obstaja, kar jasno izhaja iz ustave in kar je končno predmet prvega letnika pravnega študija, dodaja Teršek.