Nedelja, 1. 8. 2021, 10.55
2 leti, 8 mesecev
ZADNJI DAN ŠOLE
Zakaj imajo otroci boljše ocene, kot so jih imeli njihovi starši?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,99
1
Po prejemu zaključnih spričeval se je uradno končalo šolsko leto. Mladostniki se bodo tako končno lahko prepustili radostim, ki jih prinaša poletje. So lepa spričevala, ki so jih otroci prejeli, res odsev njihovega truda in kakovosti znanja ali gre pri tem le za inflacijo ocen, ki ne kažejo pravega stanja učnih sposobnosti naših osnovnošolcev?
V povprečju je večina slovenskih osnovnošolcev nadpovprečno uspešna, če jih primerjamo s starejšimi generacijami. Kot povzema Darko Zupanc, direktor državnega izpitnega centra, je bilo pred 40 leti ob koncu osnovne šole le okoli 15 odstotkov učencev, ki so se lahko pohvalili z odličnim uspehom, 25 odstotkov jih je bilo prav dobrih, 35 odstotkov dobrih in 25 odstotkov zadostnih, nekaj je bilo tudi nezadostnih. Manj kot polovica (40 odstotkov) jih je bilo pri splošnem uspehu nadpovprečnih, povprečna ocena pa je znašala 3,3.
Od leta 1987 do 1988 je bilo v povprečju 17,3 odstotka odličnjakov, leta 2006 pa že kar 32,5 odstotka.
Po odstotkih presegamo vse razvite države
Današnje smernice pa kažejo, da je ob koncu osnovne šole porazdelitev ocen splošnega uspeha že takšna, da nezadostnih šolarjev skoraj ni, odličnih pa jih je že kar več kot četrtina. Nadpovprečen uspeh skupno tako doseže že več kot polovica osnovnošolcev (54 odstotkov).
"Podatki so odlični in po odstotkih presegamo vse razvite države. Lahko smo nad tem navdušeni, lahko bi pa tudi izrazili dvom o tem, kakšna je vsebina, ki se skriva za lepimi številkami," je zapisal Zupanc v pedagoškem strokovno-informativnem časniku Šolski Razgledi.
Povprečna šolska ocena v zadnjem desetletju
Iz zgornjega grafa je razvidno, da je bila povprečna ocena pred desetletjem čez 3,75, lani pa skoraj 3,83.
"Ugotavljamo, da je učni uspeh otrok boljši, kot je bil v preteklosti. Prepoznavamo trend večjega razkoraka učnega uspeha. Na eni strani imamo učence z višjim učnim uspehom, na drugi z nizkim. Včasih je bila Gaussova krivulja bolj izrazita, zdaj je nekoliko manj," pojasnjuje Alenka Kladnik, pomočnica ravnateljice na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča.
Kladnikova boljši učni uspeh pripisuje izbirnim učnim predmetom. "Res pa je, da povprečje ocen dvignejo izbirni učni predmeti, ki jih izvajamo na devetletki. Običajno so ti predmeti ocenjeni zelo dobro, ker otroci ponavadi izberejo tiste predmete, v katerih so močni. Nekako jim vsebina pouka ustreza, tako da je tudi to eden izmed kriterijev."
Ob koncu šolskega leta so v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije pripravili novinarsko konferenco na kateri so predstavili izsledke raziskav, ki so jo opravili med starši. Kot je razvidno, med ocenami prednjači petka. Nezadostnih praktično ni.
Na problematiko tako imenovane inflacije ocen sta že pred slabim desetletjem opozarjala Zupanc in Matevž Bren, profesor na fakulteti za organizacijske vede v Mariboru. "O inflaciji ocenjevanja govorimo, če iz leta v leto višje ocene niso povezane z boljšim znanjem," sta zapisala v raziskavi Inflacija pri internem ocenjevanju v Sloveniji, objavljeni leta 2010, in dodala, da o inflaciji govorimo takrat, kadar je ocenjevanje manj strogo, kot bi moralo biti, ali pa je vidno kot vsakoletno dvigovanje povprečne ocene učencev.
Ali višjemu povprečju botrujejo prenizki kriteriji pri preverjanju znanja?
Kot poudarja Kladnikova, testi danes niso lažji kot v preteklosti. "Preverjanje znanja mora ustrezati nekaterim kriterijem. V tem morajo biti zajete vse taksonomske stopnje, torej od najnižje ravni pomnjenja do sklepanja in analitičnega mišljenja."
Hkrati pa pojasnjuje, da imajo otroci danes v primerjavi s starejšimi generacijami prednost v tem, da imajo poleg napovedanih datumov za preverjanje znanj napovedana tudi ustna spraševanja.
"Pravzaprav se na tovrsten način malce prilagodimo učencem, ki imajo ali status športnika ali kulturnika. Potem so tu tudi otroci, ki imajo posebne odločbe, zato jih učitelji izprašajo takrat, ko so pripravljeni. S tega vidika bi rekla, da je prilagodljivost otroku večja, kot je bila nekoč."
Ocene višje, motivacija manjša
Čeprav imajo današnji osnovnošolci boljše predispozicije za pridobivanje ocen kot njihovi predhodniki, pa postajajo vedno manj motivirani za učenje. "Ko poslušam učitelje, spoznavam, da motivacija za učenje ni prav visoka," je izrazila Kladnikova, po njenem mnenju je zato tudi koncentracija slabša.
Podobnega mnenja je tudi učiteljica Anica Butkovič, ki je v včerajšnjem intervjuju za Siol.net dejala, da opaža, da otroci dandanes ne znajo več dobro poslušati, za kar krivi dražljaje iz okolja.
"Preveč tehnologije, preveč televizije. Vse jim je danes takoj na dosegu roke. Njihovi možgani so preveč okupirani z vsemi temi dražljaji iz okolja. Potem pa ne znajo več zares prisluhniti, zaradi česar moramo starši in učitelji vse desetkrat ponoviti."
Po pripovedovanju Kladnikove učitelji zato otroke poskušajo na različne načine animirati in vključiti v aktivno sodelovanje pri uri. Kot razlaga, težijo k temu, da bi bila učna ura čim manj frontalna, torej k čim manj razlaganju snovi pred tablo.
"Seveda morajo biti nekatere ure pri predmetih še vedno frontalne zato, da otroci dobijo osnove v znanju," vendar pa poleg tovrstnega poučevanja nekateri učitelji posegajo tudi po različnih metodah dela. "Ali učencem naložijo samostojno delo in ga nato ocenijo ali pa se odločajo za skupinska projektna dela, da otroci lažje napredujejo."
"Otroke poskušamo aktivirati zato, da so soustvarjalci pri sprejemanju znanja. Ne gre samo za to, da se na pamet učijo in odgovarjajo ustno. Poskušamo jih naučiti učiti se zato, da jih pripravimo na vseživljenjsko učenje, jih usmeriti v iskanje informacij, da jih bodo znali predelati in bodo vedeli, kam se obrniti, ko česa ne vedo. Vedno manj je učenja na pamet," o načinu izvajanja pouka pripoveduje Kladnikova.
Učenci še vedno boljši v družboslovju
Kot poudarja, pa osnovnošolci dosegajo velik napredek pri učenju tujih jezikov, zlasti angleščine. Na to po njenem mnenju vpliva dejstvo, da svoje znanje tujega jezika izpopolnjujejo tudi v vsakdanjih interakcijah z mediji.
"Zanimivo je, da so izjemno dobri govorci. Res je sicer, da so rezultati pri pisnih preverjanjih znanja nekoliko slabši zaradi slovničnih pravil," je razložila pomočnica ravnateljice Kladnikova.
Naravoslovje za nekatere učence še naprej ostaja težavno. "Pri tem je treba več truda vložiti v nadgrajevanje znanja in če otrok izgubi rdečo nit, lahko postane to problematično za razumevanje snovi, zlasti iz vidika, ker sta v primerjavi z družboslovnimi predmeti potrebna podrobnejša analiza in dojemanje."
Učitelji pod pritiski staršev
Včasih se zdi, da so bolj kot za otroke ocene pomembne za njihove starše. "Postali smo družba perfekcionizma. Če poslušate starše, bo prej ali slej kdo izjavil, da je njegov otrok najpametnejši in najboljši v državi. Češ, a ne veste tega? Tega je toliko in vsi hočejo imeti najboljše, zato je res težko določiti srednji del," je pred letom v intervjuju za Siol dejal Marjan Gorup, ravnatelj ljubljanske Osnovne šole Prežihov Voranc.
Tovrstne problematike se zavedajo tudi na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča. "Starši vsekakor včasih poskušajo vplivati na ocenjevanje otrok, a če je učitelj avtonomen in strokoven pri delu, ne sme pasti pod vpliv. V takem primeru učiteljem svetujemo, naj se s starši pogovorijo, jim obrazložijo položaj, starši morajo to sprejeti."
Smiselnost šolskega ocenjevanja
Če statistični podatki prikazujejo trend višjih ocen in slabše znanje, je potem sploh smiselno vrednotiti otrokovo znanje? Jernej Šoštar, svetovalec na Osnovni šoli Fužine, meni, da so šolske ocene precenjene.
"Mislim, da šolske ocene naredijo več škode kot koristi. Povzročajo precej stresa med starši in učenci (še posebej pri odličnjakih, ki so vajeni petic, potem pa imajo že zaradi štirice travme), ki želijo zadostiti željam staršev. Je pa po drugi strani res, da z njimi, čeprav je večina ocen subjektivna, učitelji in starši ovrednotimo znanje."
Naslednji poudarek, ki ga omenja Šoštar, je dejstvo, da so šolske ocene iz prvih šestih razredov osnovne šole brezpredmetne, saj se jih, razen pri učencih, ki so vseh devet let odlični, nikjer ne upošteva.
"Za napredovanje v srednjo šolo se upoštevajo zgolj ocene iz zadnje triade (7., 8. in 9. razred). Nacionalno preverjanje znanja pred vpisom v srednjo šolo, ki je objektivni pokazatelj znanja, pa ima premajhno težo in pomaga le tistim učencem, ki so na meji pri vpisu v srednjo šolo, sicer pa je povsem brezpredmetno," poudarja svetovalec.
Kaj storiti, da bi otroci dojeli, da je pomembneje, kaj se naučijo, kot pa, kakšno oceno za to dobijo? "Vse je odvisno od širine učitelja in pripravljenosti na šolski proces, na redno spremljanje napredka oziroma izostanek tega ter seveda pogleda staršev," je za konec poudaril Šoštar.
1