Zadeva Dimic: dve izvedenki, dve diametralno nasprotni mnenji

Na okrožnem sodišču v Ljubljani se je nadaljevala obravnava v postopku proti trem nekdanjim vodilnim v NLB - Drašku Veselinoviču, Mateju Naratu in Miranu Vičiču -, ki jim tožilstvo očita, da so Simoni Dimic in njenemu očetu Viktorju Dimicu leta 2009 neupravičeno odobrili bančni posojili v višini 700 tisoč evrov za nakup in obnovo hiše v Murglah. Kreditojemalcem naj bi tako omogočili pridobitev protipravne premoženjske koristi. Trojica obtoženih bančnikov očitke zanika.

Prva izvedenka: NLB je oškodovana

Prva je bila zaslišana upokojena ekonomistka Jožica Capuder, ki ima 40 let izkušenj iz bančništva. Med drugim je bila članica uprave Poštne banke Slovenije, 20 let je delala tudi v NLB, je povedala na sodišču.

Capudrova je v izvedenskem mnenju, izdelanem na zahtevo tožilstva, ugotovila, da je šlo pri posojilu Dimičevi za oškodovanje banke. Kot je v obtožnici zapisalo tožilstvo, je škodo ocenila na 335 tisoč evrov, kolikor znaša med obrestnimi prihodki NLB, če bi posojili dala po oglaševani obrestni meri (takrat 3,85 odstotka + euribor), in obrestni meri, ki jo je za posojili odobrila NLB (1,6 odstotka + euribor). 

Pri tem opozorimo, da je več prič v dosedanjem dokaznem postopku pred sodiščem povedalo, da praktično nobenemu komitentu banka ne odobri posojila po oglaševani obrestni meri. Vsaka stranka je deležna določenih ugodnosti in posledičnega znižanja obrestne mere.

"Posojilo je še vedno tvegano"

Capudrova je zavrnila enega argumentov obrambe, da se posojilo odplačuje in da to pomeni, da škode za banko ni. "Doba posojila je 30 let, torej je treba posojilo vračati še 23 let. Posojilo je še vedno tvegano," je dejala in dodala, da je po njenem mnenju tudi zavarovanje nezadostno. Ob tem je obramba opozorila na cenitev iz leta 2011, ki jo je v spis vložil partner Dimičeve Roman Horvat in ki kaže, da je bila tedaj že obnovljena hiša v Murglah vredna skoraj milijon evrov (torej precej več kot vrednost posojil, ki sta bili v letu 2011 tudi že delno odplačani).

"Pri obeh posojilih je banka sprejela nadpovprečno tveganje, saj kreditojemalca nista bila kreditno sposobna. Na drugi strani pa jima je banka odobrila nizko obrestno mero," je pred sodiščem vztrajala Capudrova. Na vprašanje sodnice, ali so pri odobravanju posojil možna odstopanja od nekih okvirnih obrestnih mer, je dejala: "So, a načeloma velja, da so pri večjih tveganjih ta odstopanja manjša."

Druga izvedenka: Uprava je ravnala v okviru pooblastil

Drugo izvedensko mnenje je po naročilu obtoženega Mateja Narata napisala Romana Fišer, ki je bila po lastnih besedah 33 let zaposlena v bančništvu (med drugim v hrvaški NLB Optima Leasing), zadnja leta pa je direktorica mariborskega občinskega podjetja Marifarm, kjer je prah septembra lani dvigovala z zaposlitvijo hčerke. Spomnimo, da je mariborski župan Andrej Fištravec takrat javno pozval člane sveta zavoda Mariborskih lekarn Maribor, naj jo odstavijo, a tega niso storili.

Fišerjeva, ki je tako kot Capuderjeva sodna izvedenka za področje bančništva, je ugotovila, da je uprava ravnala v skladu s predpisi oziroma v okvirih pooblastil. Meni, da je bila kreditna sposobnost pravilno ugotovljena, da so zavarovanja zadostna, prav tako, da je obrestna mera skladna s politiko banke, ki mora biti pri odobravanju posojil tudi podjetniško naravnana.

Kmalu sodba?

Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden z branjem listin v sodnem spisu. Tožilstvo zahteva še zaslišanje Romana Horvata, ki je v NLB urejal obe posojili, njegovo zdaj že propadlo podjetje pa je bilo tudi porok pri najemu posojil. Do zdaj se Horvat na vabila sodišča ni odzval.

Dokazni postopek bi se po besedah sodnice lahko kmalu končal. Sledijo zaključni govori tožilstva in obrambe ter nato sodba.

Kaj je po mnenju tožilca narobe s posojili Dimičevima?

Simona in Viktor Dimic sta dobila vsak po 350 tisoč evrov posojila za nakup in obnovo iste nepremičnine. Banka jima je odobrila posojilo po obrestni meri šestmesečni Euribor + 1,6 % in odplačilno dobo 30 let. 

Za zavarovanje sta Dimičeva zastavila nepremičnino, vredno 80 odstotkov višine posojila, hkrati sta zastavila polici življenjskega zavarovanja. Porok pri najemu posojila je Horvatova družba Escape. 

Pri tem iz obtožnice izhaja, da: 

1. Sta Dimičeva posojilo za nakup in obnovo hiše v Murglah dobila brez lastnega vložka.

2. Za oba mesečni obrok znaša po 1.509 evro, s čimer so bili že takrat njuni mesečni prihodki obremenjeni za več od dovoljenih 65 odstotkov (osebni dohodki so lahko obremenjeni do dveh tretjin). Viktorju Dimicu ni ostal niti zajamčeni minimalni dohodek, navaja obtožnica.

3. Je bila Dimičeva zaposlena za določen čas trajanja politične funkcije predsednika vlade in je že imela drugo posojilo z mesečnim obrokom v višini 465 frankov (okrog 424 evrov). 

4. Je imel Viktor Dimic ob najemu posojila 75 let, krediti z odplačno dobo 30 let pa so namenjeni samo kreditojemalcem do 45. leta starosti.

5. Je bila obrestna mera za 2,25 odstotne točke nižja od takratne obrestne mere za hipotekarne kredite od 10 do 30 let. Iz tega po mnenju tožilca, ki je pridobil tudi mnenje izvedenca, izpad obrestnih prihodkov za banko znaša 335 tisoč evrov.

6. Je zavarovana nepremičnina po oceni cenilca NLB dosegala le 80 odstotkov vrednosti najetih posojil, čeprav so - tako obtožnica - bančna pravila zahtevala količnik 1,67.

Tožilec Luka Moljk: 'Kreditno tveganje banke je bilo visoko in ni bilo utemeljenih razlogov za znižanje redne obrestne mere.'