Za ustanovitev Slovenskih gozdov do 40 milijonov evrov

Družba bo lahko ob naravnih nesrečah, kakršna je bil žledolom, tudi začasno posegla na trg. Za zagon je predviden najem posojila pri EIB v višini od 30 do 40 milijonov evrov. Kot je v izjavi za medije v Ljubljani dejal resorni minister Dejan Židan, se je izkazalo, da sedanji način javno-zasebnega gospodarjenja z državnimi gozdovi, s koncesijami, ni učinkovit. Takšno je tudi stališče koalicije, ki je po usklajevanjih soglašala, da se osnutek zakona danes zvečer oz. v četrtek zjutraj pošlje v javno obravnavo.

Minister si želi čimprejšnje ustanovitve "S tem zakonom uresničujemo koalicijsko zavezo, da gre upravljanje z državnimi gozdovi v enovito podjetje. Tako se ustanavlja upravitelj in gospodar državnega gozda," je dejal minister. Kdaj bo podjetje Slovenski gozdovi, ki bo družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), zaživelo, je odvisno od usklajevanj in sprejema zakona. Minister si želi čimprejšnje ustanovitve.

Bitka z iglavci "Trenutno izvajamo mnogo aktivnosti - prejšnji teden je bil predložen uradni program sanacije, po katerem se že ukrepa, denar je zagotovljen, nekatere zaposlitve že potekajo ... Vendar bijemo bitko s časom," je dejal. Ta bitka je povezana z iglavci: "Če ne bomo v doglednem času v čim večji meri sčistili gozda, se bo škoda večala, česar pa nočemo. Vsak ukrep, ki bo zmanjšal škodo, je s stališča ministrstva dobrodošel."

Koliko denarja bo potrebnega, še ni znano Za zagonska sredstva je predviden najem posojila pri Evropski investicijski banki (EIB), in sicer z državnim poroštvom, ne z morebitno zastavo gozdov. Koliko denarja bo potrebnega, še ni znano, saj še ni pripravljen poslovni načrt, minister pa ocenjuje, da med 30 in 40 milijonov evrov. Glavnina teh sredstev bo namenjena za odkup viška lesa po žledolomu, da bi preprečili pretiran padec cen.

Edini družbenik družbe bo država Ni pa predvideno, da bi družba v "normalnih" razmerah konkurirala zasebnim družbam na trgu. Namen ustanovitve družbe, poleg omenjenega posega na trg v izjemnih primerih, je enovito gospodarjenje z državnimi gozdovi. Edini družbenik družbe bo država.

Družba bo lahko gozdove kupovala v skladu z letnim načrtom Z gozdom bo razpolagalo ministrstvo v imenu države, družba pa bo lahko opravljala posle v zvezi z ustanovitvijo služnosti, stvarnega bremena in stavbne pravice. Do 100 hektarjev gozda bo družba lahko brezplačno dala v upravljanje izobraževalnim organizacijam. Družba bo lahko gozdove kupovala v skladu z letnim načrtom, ki ga bo sprejela vlada.

Minister je izpostavil, da ima država premalo gozda v lasti Po predlogu bo družba za upravljanje plačevala nadomestilo v višini dva odstotka knjigovodske vrednosti gozdov - okoli 10 milijonov evrov letno - in polovice svojega bilančnega dobička. Sredstva se bodo zbirala na namenski proračunski postavki za gozdove pri ministrstvu. Ta sredstva bodo namenjena za nakup novih gozdov - minister je izpostavil, da ima država premalo gozda v lasti -, gozdno-okoljske ukrepe in ukrepe Nature 2000 ter obveznosti, ki jih sedaj pokriva Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (npr. odškodnine po denacionalizaciji).

Posebna pozornost bo namenjena gorskim in hribovskim kmetijam Nova ureditev ne bo posegla v pravice koncesionarjev, ki bodo tako trajale do izteka koncesij v prvi polovici leta 2016. Po tem bodo lahko gozdarska gospodarstva konkurirala na javnem razpisu za dela v državnih gozdovih. Posebna pozornost bo namenjena gorskim in hribovskim kmetijam. "Zavedamo se, da gorske kmetije potrebujejo dodatno delo, možnost zaslužka, in te kmetije so prve v vrstnem redu, da opravljajo storitve za državno družbo na svojem področju," je dejal minister.

Nove zaposlitve niso predvidene Nove zaposlitve zaradi ustanovitve družbe niso predvidene, saj se bo v ta namen preoblikoval del sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je pristojen za gozdove, nekatere naloge pa bodo prenesli na ministrstvo. Od sedanjega sklada bo tako ostal sklad kmetijskih zemljišč. Odločitve o tem, kakšno bo upravljanje s temi zemljišči - ali bo ostalo kot sedaj, ali bo preneseno na regije, ali bodo z njimi upravljale občine - še ni, je dejal Židan.

Glede odkupa lesa je minister povedal, da se neuradno pogovarjajo z nekaterimi državami oz. njihovimi podjetji, da bi, če v Sloveniji pride do zastoja prodaje, prišli kot kupci. Poleg tega v sodelovanju z gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo proučujejo možnosti, da bi domačim gozdnim podjetjem, ki so v krizi, a imajo poslovne možnosti, pomagali pri pridobitvi obratnega kapitala. Minister bo načrte za novo ureditev upravljanja z državnimi gozdovi predstavil tudi članom odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje.