Za poračun odprave plačnih nesorazmerij približno 120 milijonov evro neto

Ocene zavoda za zdravstveno zavarovanje, da bo izplačilo iz tega naslova zanje v letu 2014 pomenilo dodatnih 34 milijonov evrov odhodkov, pa so po njegovem previsoke. Vladna in sindikalna stran sta es podpisali izjavo o usklajenosti besedila zakona, ki določa način izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012, skupaj z zamudnimi obrestmi. Predvideno je izplačilo v dveh delih, prvi v začetku prihodnjega leta, drugi v začetku leta 2015.

Sredstva naj bi zagotovili s prerazporeditvami in iskanjem notranjih rezerv Virant je ob podpisu opozoril, da ne gre za trajno povišanje plač, ki bi strukturno obremenjevalo javne finance. Za vsak obrok izplačila bo treba zagotoviti po približno 60 milijonov evrov neto, od tega po 30 milijonov evrov iz državnega proračuna. Kot je dejal, naj bi sredstva po zagotovilu finančnega ministra zagotovili s prerazporeditvami in iskanjem notranjih rezerv.

Na pomisleke, da bi bilo bolje, če bi si država denar izposodila na finančnih trgih, minister odgovarja, da stvari niso tako enostavne, da morajo to obveznost poračunati v okviru proračuna, finančnih načrtov in da ne smejo prebiti triodstotnega primanjkljaja. Sicer pa ima "boljši občutek, če si država za nekaj časa sposodi od svojih uslužbencev, kot pa če si sposojamo od nekih finančnih posrednikov ali tujih bank". Od vseh možnosti pa bi bila po njegovih besedah najdražja, če pustili, da bi tekle tožbe in izvršbe, ker bi morali poravnati tudi zelo visoke stroške postopkov.

Ob navedbah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o dodatnih 34 milijonih evrov odhodkov, ki jih bo realizacija obveznosti v prihodnjem letu imela za njihove odhodke, Virant pravi, da bo zavod najprej moral s pomočjo ministrstva za finance, lahko pa tudi njihovo, natančno izračunati finančne posledice.

Številke, o katerih zaenkrat govorijo, so namreč previsoke. Kot opozarja, bodo v zdravstveno blagajno plačani zdravstveni prispevki od vseh javnih uslužbencev, ki bodo dobili izplačilo, ne glede na to, kje so zaposleni. Neto učinek tako po njegovem prepričanju ne bo takšen, kot sedaj predvidevajo.

Bodo pa morali reševati ta problem v dogovoru z ministrstvom za finance in sredstva iskati z notranjimi rezervami, racionalizacijo, varčevanjem, v skrajnem primeru lahko po dogovoru s finančnim ministrstvom tudi s kakšnim transferjem iz državnega proračuna. "Niti slučajno pa nisem kakšnega takega transferja obljubil, za kaj takega niti nisem pristojen," je zagotovil Virant.

Sicer pa bi si na splošno želel, da bi vsaj del obveznosti poplačali že letos, ker tečejo zamudne obresti, pri čemer je ključno vprašanje, ali bo na plačnih postavkah v proračunu ostalo kaj denarja. A tudi če bo, je možno, da se bo morda ob koncu leta "na kakšnem drugem področju pojavila luknja, ki jo bo treba s temi ostanki zamašiti".

Obvezo, da v prihodnjem letu zaradi izplačila ne bo dodatnega poseganja v pravice javnih uslužbencev, ki bi presegale majski dogovor, je vlada potrdila s podpisom posebne izjave. Je pa minister za prihodnje leto že napovedal začetek pogajanj o dodatnih ukrepih v javnem sektorju za leto 2015.

O vladnih izhodiščih še ni govoril, saj jih še nima. Določeni ukrepi bodo potrebni, pogovarjali se bodo o marsičem, pravi. Sam pa možnosti vidi tudi pri zmanjševanju števila zaposlenih, in sicer po mehki metodi, z nenadomeščanjem odhajajočih, pa tudi z odpovedmi tistim, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov, kar je po zakonodaji možno.