Za džamijo iščejo še 13 milijonov evrov

Grabus je zadovoljen, da je projekt gradnje islamskega kulturnega centra sploh stekel, ni pa zadovoljen, ker ta še ni končan. "V resnici smo naredili več, kot smo pred petimi leti mislili, da nam bo uspelo," je dejal za STA. Temeljni kamen so simbolično položili septembra 2013, gradnja pa se je nato začela maja 2015. Prvo fazo gradnje, torej ogrodje vseh objektov in minaret, so končali v letu 2016 in z njo izčrpali sredstva, ki so jih imeli na voljo za gradnjo, tako da z instalacijami in obrtniškimi deli še niso začeli.

Doslej porabili 22 milijonov evrov

Doslej so za projekt namenili 22 milijonov evrov. "Res je, največji delež je prispevala država Katar, toda primera, da bi za takšen objekt verniki prispevali toliko sredstev, kot so jih slovenski muslimani, v tem delu sveta ne boste našli," je poudaril in pojasnil, da so slovenski muslimani prispevali približno pet milijonov evrov. S Katarjem so se po njegovih besedah dogovorili za 15 milijonov evrov, a so arhitekti izdelali bolj zahteven projekt, kot so si ga v skupnosti sprva zamislili, tudi zaradi materialov je zdaj projekt dražji.

"Ko smo se pogovarjali o gradnji islamskega kulturnega centra, nismo vedeli, koliko bo ta v resnici stala, kako se bo to razvijalo. Postopki so se razvlekli, blizu pet let smo delali samo na urejanju zemljišča, pridobivanju dovoljenj," je navedel mufti in pojasnil, da postopki prenosa zemljišča, na katerem je cesta, še niso končani.

Za dokončanje islamskega kulturnega centra bi po njegovih besedah potrebovali še približno 13 milijonov evrov, 10,6 milijona evrov za gradbena dela in 2,4 milijona za opremo.

Za dokončanje sakralnega dela rabijo tri milijone evrov

Če jim ne uspe pridobiti sredstev za celoten projekt, razmišljajo, da bi sprva dokončali samo džamijo ter garažo in zunanjo ploščad. Samo za sakralni del bi po ocenah potrebovali tri milijone evrov, je pojasnil Grabus.

Tako bi lahko v novih prostorih opravljali molitve, saj zdaj za prostore v Fužinah plačujejo mesečno najemnino, ki skupaj s stroški znaša okoli 3000 evrov. Tam ob petkih organizirajo molitve, na katerih se po Grabusovih besedah zbere med 800 in 1000 ljudi, za večje praznike pa najamejo športno dvorano na Kodeljevem.

V pogovorih s Katarjem

Za dodatna sredstva se pogovarjajo z odgovornimi v Katarju. "Še vedno upam, da bodo dokončali projekt," je dejal Grabus. Kot je pojasnil, so se pogovarjali tudi z nekaterimi bankami za posojilo, a jih čudi, da so bili leta 2008 za posojilo boljši pogoji kot zdaj. Prav tako imajo po njegovih besedah vedno na voljo tudi druge možnosti, kot je prodaja nepremičnin, ki jih ima Islamska skupnost v Sloveniji v lasti. To so objekti na Grablovičevi v Ljubljani, na Pržanu in Vnanjih Goricah pa tudi drugod po Sloveniji. "Ampak verjetno bi prej zapustil svojo funkcijo, pa naj jih drugi prodajo in to dokončajo. Jaz sem bom trudil, da pridobimo sredstva, da dokončamo islamski kulturni center brez odprodaje objektov," je poudaril Grabus. Slednji računa na to, da bi te objekte, ko bo center zgrajen, lahko oddali v najem in s tem omogočili lažje delovanje centra.

Foto: Matej Leskovšek V Islamski skupnosti tudi niso pozabili, da so nekatere verske skupnosti dobile nekaj sredstev od države, Islamska skupnost za svoj center pa ne. "To pomeni, da smo mi v Sloveniji še vedno kot otrok iz zunajzakonske skupnosti," ugotavlja Grabus. Dodal pa je še, da je misija Islamske skupnosti govoriti o večnem življenju. Tako se mogoče zdi, da gradnja centra "napreduje prepočasi, toda z vidika nauka večnosti imamo še čas, da zgradimo ta kulturni center", je dejal.

Polemika o poimenovanju ulice "primer neke retrogradne politike"

Nasprotovanja poimenovanju Džamijske ulice, zaradi katerih je bila vložena tudi pobuda za ustavno presojo mestnega odloka o poimenovanju, so po Grabusovem mnenju "zelo iracionalna in so primer neke retrogradne politike, ki nima mesta v sodobnem času". "Toda vsak ima pravico dati to na ustavno sodišče, naj o tem odločajo razumni ljudje," je dodal.