Z groba med odpadke v reciklažo

Za težave, ki so jih v prejšnjih letih prestavljale nagrobne sveče, so odkrili rešitev. Predelane so namreč v nove sveče. Postopek do predelave je seveda dolg – najprej zahteva ločevanje kovinskih pokrovov in plastike, te potem gredo v tovarne, kjer poteka predelava v znova uporabne surovine.

Nagrobne sveče lahko zato brez skrbi zavržemo v zabojnik za sveče, saj ne bodo končale med mešanimi komunalnimi odpadki. Slovenci sicer letno prižgemo kar 23 milijonov sveč oziroma 12 sveč na prebivalca, kar nanese 2,5 tone odpadnih sveč. Skupaj z Avstrijci in Poljaki spadamo v vrh EU. Odpadne nagrobne sveče predstavljajo kar tri odstotke vseh komunalnih odpadkov v Sloveniji.

Reciklaža nagrobnih sveč pomeni boj za ohranjanje naravnih virov in preprečevanje emisij v okolje zaradi nevarnih snovi. PVC, ki ob sežiganju in nepravilnem odlaganju sprošča strupene snovi, je vsaj pri nas najbolj uporabljen material za izdelavo ohišij nagrobnih sveč. Z recikliranjem pridobijo tudi do 350 kilogramov parafina, 100 kilogramov kovin in 450 kilogramov PVC-ja – plastike. Zavedanje o negativnem vplivu na okolje je leta 2008 pripeljalo tudi do sprejetja Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Odgovornost do ločevanja odpadkov na pokopališču pa ni le "prvonovembrska" obveznost, navodil se moramo držati skozi vse leto. Odpadke moramo odlagati na predpisana mesta, torej poleg sveč še biorazgradljive odpadke, embalažo, kot so plastične vrečke, lončke in pločevinke, ter odpadke, ki niso razgradljivi. Pri odlaganju nagrobnih sveč pa je pomembno tudi, da jih ne mečkamo oziroma stiskamo. Sicer pa Ministrstvo za kmetijstvo vodi akcijo Sveča manj, ki naj nam bo vodilo skozi vse leto.