Vsi bi drugačen volilni sistem, a predlogi so različni

Uvodoma je udeležence nagovoril tudi premier Miro Cerar. Poudaril je potrebo po tem, da se vsake toliko časa preveri poglede na problematiko volilnega sistema. Po njegovih besedah je izmenjava mnenj še posebej smiselna na začetku parlamentarnega mandata. Cerar se strinja z oceno, da sedanji sistem ni optimalen in potrebuje izboljšave. Pri tem je opozoril na zahtevnost spreminjanja sistema.

Cerar: Če ni možnosti za konsenz, se je bolje posvetiti čemu drugemu Cerar se je zavzel za to, da se ugotovi, tudi s pomočjo javnih predstavitev mnenj, ali obstaja dovolj strokovnih argumentov in politične volje za spremembo volilnega sistema. Če ni realne možnosti za dosego družbenega in političnega konsenza, se namreč po njegovih besedah velja raje aktivno posvetiti reševanju drugih problematik.

Tudi Pahor je za spremembe Da se za spremembo volilne zakonodaje zavzema predsednik republike Borut Pahor, je dejala generalna sekretarka Pahorjevega urada Nataša Kovač. Zaenkrat ni bilo mogoče priti do konsenza, kljub temu pa bo predsednik republike še naprej aktivno spremljal dogajanje na tem področju in usklajeval morebitne možnosti za spremembo, je napovedala.

Začasni sistem je postal stalni V razpravi je bilo slišati opozorilo, da imamo v Sloveniji še vedno volilni sistem, ki smo ga leta 1992 sprejeli v naglici s pojasnilom, da gre za začasni sistem in ga bomo kasneje spremenili. Tega kasneje pa po besedah predstavnika Koalicije civilne družbe Emila Milana Pintarja zaenkrat še nismo dočakali. Zavzel se je za uvedbo kombiniranega sistema.

Večji vpliv volivcev in stabilnejše vlade Nasploh so v razpravi prevladovali zagovorniki kombiniranega volilnega sistema. Med njimi je tudi pravni strokovnjak Ciril Ribičič. Opozoril je, da bi šlo v tem primeru za radikalno spremembo, ki bi prinesla večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev, pa tudi stabilnejše vlade. Ribičič se je dotaknil tudi predloga za uvedbo prednostnega glasu. Po njegovih besedah gre za predlog, ki v širši nestrokovni javnosti uživa največjo podporo, za stranke pa je uvedba prednostnega glasu sprejemljivejša od kombiniranega volilnega sistema. Ribičič je dejal, da bi bilo treba predlog radikalizirati in ga približati kombiniranemu sistemu. S tem bi predlog pridobil na uporabnosti.

Ribičičev nasvet je, da prednostni glas ne bi bil omejen zgolj na kandidate stranke, za katero se sicer odloči volivec. Druga dopolnitev, ki bi bila potrebna, pa je dvig parlamentarnega praga, je dejal. Po njegovih besedah bi prednostni glas s tema dopolnitvama postal močan in odločilen glas volivca.

Sedanja ureditev je pisana na kožo strankam Izrazito kritičen do sedanjega volilnega sistema je bil državni svetnik Zoran Božič. Po njegovem mnenju je aktualna ureditev pisana na kožo strankam, zato so tudi vsi dosedanji poskusi njenega spreminjanja spodleteli. Ne preseneča, da stranke v večinskem in tudi v kombiniranem sistemu vidijo največjo nevarnost za mlado slovensko demokracijo, je dejal Božič.

Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko pa je spomnil na pobude, ki jih je DVK dala za izboljšavo volilnega sistema. Nanašajo se tudi na ureditev tehničnih in organizacijskih vprašanj s posebnim zakonom, dostopnost volišč za invalide, glasovanje z glasovalno napravo, nove pristojnosti DVK, mandat članov volilnih odborov in varstvo volilne pravice. Po Vučkovih besedah DVK predlaga, naj se preuči ustreznost določb, ki urejajo varstvo volilne pravice, saj so le-te podnormirane. Tehnična in organizacijska vprašanja, ki so povezana z volilnimi postopki in ki ne urejajo volilnega sistema, pa bi po predlogu DVK uredili s posebnim zakonom, ki bi ga DZ sprejel z navadno večino.

Štirje predlogi, nihče ni imel zadostne podpore Ker so volitve občutljivo področje, je poleg širokega političnega soglasja treba doseči tudi visok družbeni konsenz, je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Renata Zatler. Spomnila je, da so bili od leta 2011 v zakonodajni postopek vloženi kar štirje predlogi novel zakona o volitvah v DZ, nobeden od njih pa ni zbral dovolj podpore, da bi bil sprejet.

Uspeha ne bo, če bo vsak vztrajal na svojem bregu Čeprav nihče ni zadovoljen s sedanjim volilnim sistemom, ne bo mogoče zbrati potrebnih 60 poslanskih glasov za njegovo spremembo, če bo vsak vztrajal na svojem bregu, je poudaril vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Po njegovem mnenju bi z uvedbo kombiniranega sistema naredili korak v smeri jasnejšega in preglednejšega sistema, ki bi prinesel več politične stabilnosti.

Bo tokratna razprava obrodila sadove? Pri tem so Tonin in tudi nekateri drugi razpravljavci opozorili na nesmiselnost iskanja idealnega volilnega sistema, saj ima vsak sistem dobre in slabe plati. Vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer pa je dejal, da se javnih izmenjav mnenj o volilnem sistemu ponavadi udeležujejo isti ljudje, ki razlagajo že znana stališča, zato se boji, da tudi tokratna razprava ne bo obrodila sadov.

Današnjo javno predstavitev mnenj o morebitni spremembi volilnega sistema v Sloveniji je gostil odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, pobudo zanj pa je dala poslanska skupina SMC. Njena vodja Simona Kustec Lipicer je izrazila pričakovanje, da bo predstavitev spodbudila široko in transparentno razpravo, ki bo podlaga za iskanje primerne rešitve.

Pod zadnji predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki se mu ni uspelo prebiti skozi zakonodajni postopek, se je sicer podpisala Zveza društev upokojencev Slovenije. Zavzela se je za uvedbo kombiniranega sistema, po katerem bi vsak volivec imel dva glasova - s prvim bi volil neposredno svojega poslanca v volilnem okraju, z drugim pa bi odločal, katere liste oz. stranke (in kdo v imenu teh strank) ga bodo zastopale v DZ. Zveza je v podporo predlogu zbrala 5700 podpisov volivcev, a je DZ novembra lani potrdil sklep pristojnega delovnega telesa, da zakonski predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.