Torek,
24. 9. 2013,
14.58

Osveženo pred

1 leto, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Julijana Bizjak Mlakar javno zdravstvo Zakon o zdravstveni dejavnosti

Torek, 24. 9. 2013, 14.58

1 leto, 9 mesecev

Vsaj tisoč otrok brez obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
"Alenki Bratušek smo predlagali spremembe v zdravstvu ter sestanek, a smo bili zavrnjeni," je dejala Julijana Bizjak Mlakar iz Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva.

"Premierka je na sestanek žal povabila samo zdravniške organizacije, čeprav vemo, da se nekatere zavzemajo za privatizacijo in komercializacijo zdravstva in so tudi na sestanku najverjetneje zastopale le lastne interese," je na današnji novinarski konferenci Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva povedal sindikalist Peter Virant.

Že pol milijona revnih Po Virantovi oceni se je številka ljudi, ki živijo na robu revščine, od leta 2011, ko naj bi jih bilo 392 tisoč (19,6 odstotka), do danes močno povečala.

"Ocenjujemo, da se je številka ljudi pod pragom revščine dvignila nad 500 tisoč, kar pomeni, da na robu revščine živi vsak četrti Slovenec.

Kar 297.345 upokojencev ima mesečno pokojnino nižjo od 600 evrov, minimalno plačo pa prejema tudi okoli 50 tisoč zaposlenih. Uradno registriranih je 116 tisoč brezposelnih, veliko pa je še takih, ki jih evidence zavoda za zaposlovanje ne zajamejo.

Okoli 50 tisoč ljudi, ki prejema minimalno plačo pod 600 evri, še narašča. Uradno registriranih je 116 tisoč brezposelnih, veliko pa je takih, ki jih evidence zavoda za zaposlovanje sploh ne zajamejo. Kaj bi za vse te ljudi pomenilo plačljivo zdravstvo, komercializacija? Še manj dostopno bi bilo in številni ljudje bi bili še bolj revni, pa tudi če bi bil delež, ki bi ga morali dodatno plačevati, minimalen."

Julijana Bizjak Mlakar: Država še naprej omogoča korupcijo "Zdravstvo bi se moralo tudi po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije ter Komisije EU ostati nepridobitna dejavnost. Država bi morala varovati bolnike z ustreznim nadzorom in z regulacijo cen zdravstvenih storitev, ne bi smela dopuščati sedenja zdravnikov na dveh stolih, v javnem in zasebnem.

ZZZS preprečujejo dostop do obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dopolnilno zavarovanje je predrago za revne. Država pa še naprej streže finančnim interesom zdravnikov in dopušča razgrajevanje zdravstvenih domov in bolnišnic s koncesijami.

"Najbolj ranljive skupine še naprej ostajajo brez dostopa do zdravljenja," je Julijana Bizjak Mlakar povzela predloge, ki so jih v Gibanju posredovali premierki Alenki Bratušek.

Ob tem je predstavila nekaj konkretnih primerov prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe. Največ jih je po njenih besedah na področju okulistične dejavnosti, zobozdravstva, okoljskih storitvah ter reševalnih prevozih.

Brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja tudi številni otroci Kot je poudaril Aleksander Doplihar, vodja ljubljanske ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, v zadnjem času spet vse več ljudi trka na vrata njihove ambulante.

"Največji priliv naših pacientov je iz vrst obrtnikov in podjetnikov, ki zaradi neplačilne discipline propadejo, izgubijo možnost zdravstvenega ter invalidsko-pokojninskega zavarovanja in ostajajo na slepem tiru."

Aleksander Doplihar opozarja, da je kljub drugačnim zagotovilom predstavnikov države brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja tudi še vedno precej otrok.

"Ko so zamrznili zdravstveno zavarovanje obrtnikom, ki so neplačniki, so ga zamrznili tudi njihovim družinam. Ker je bil pritisk civilne družbe prevelik, je vlada sprejela priporočilo, da ostajajo otroci zavarovani, čeprav imajo njihovi starši kot podjetniki ali obrtniki zavarovanje zamrznjeno. A to je pripeljalo do ignorantskega ravnanja s številnimi drugimi otroki, kot so otroci Romov, brezdomcev ali otroci ljudi, ki se lahko pridružijo staršu, ki ima v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče. Te otroke država povabi v Slovenijo, tu lahko obiskujejo vrtec in se šolajo, a pred vstopom v šolo ne morejo dobiti zdravniškega spričevala, saj tudi po osem mesecev ostajajo brez zdravstvenega zavarovanja."

Aleksander Doplihar ocenjuje, da je brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji še vedno vsaj tisoč otrok. "Med njimi so številni romski otroci, ki marsikje nimajo pitne vode, nimajo se kje umiti – razen v umazani vodi iz vodnjaka. Tega si v normalni družbi ne bi mogli niti predstavljati," je poudaril in dodal, da je med njegovimi stalnimi pacienti samo v Ljubljani že več let kar 59 romskih otrok, ki nimajo urejenega niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja, a se za to ne zmeni nihče.