Vrhovno sodišče že spisalo sodbo o referendumu

Na vrhovnem sodišču je preteklo sredo potekala javna obravnava, na kateri je sodni senat zaslišal premierja Mira Cerarja in državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Jureta Lebna. Oba sta izrazila prepričanje, da je vlada v kampanji ravnala pravilno in da je javnost o projektu drugi tir obveščala transparentno in celovito.

Vrhovni sodniki za nov referendum o drugem tiru

Vrhovni sodniki se niso strinjali in izid referenduma o zakonu o drugem tiru, ki ga je na sodišču izpodbijal pobudnik referenduma Vili Kovačič, razveljavili ter DVK naložili razpis novega.

Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, sodniki po javni obravnavi niso prišli do nobenih novih pravnih vprašanj, na katere ne bi odgovor izhajal že iz odločbe ustavnega sodišča, prav tako pa so izpovedbe prič le potrdile dejstva, ki so izhajala iz listin.

Sredstva so bila namenjena izključno za podporo uveljavitve zakona

Kot izhaja iz sodbe, je vlada zatrjevala, da je bil osnovni namen referendumske kampanje komunikacijsko-informativne, in ne propagande narave. Ta osrednji argument, ki bi utemeljeval dopustnost nastopanja vlade v kampanji, pa iz izvedenih dokazov ne izhaja, kar je po navedbah sodišča potrdilo tudi Cerarjevo pričanje.

Da so bila proračunska sredstva namenjena izključno v podporo uveljaviti zakona o drugem tiru ter zavrnitvi argumentov pobudnikov referenduma in nasprotnikom drugega tira, je mogoče ugotoviti tudi iz strateških dokumentov, ki jih je izdelal urad vlade za komuniciranje oziroma podizvajalci, so še zapisali.

Premier Miro Cerar je po odločitvi vrhovnega sodišča nepričakovano odstopil s položaja predsednika vlade. Foto: STA ,

Vlada zagovarjala samo argumente za uveljavitev zakona

Vrhovno sodišče sicer meni, da od vlade ni mogoče terjati, da v celoti opusti svoj glas, vendar pa mora ob tem skrbeti, da glas drugih ni preslišan.

"Iz ugotovitev dokaznega postopka pa izhaja, da v obravnavnem primeru ni bilo nobene zadržanosti akterjev vladne referendume kampanje, ki so prek vseh navedenih sredstev kampanje, za katera so uporabili proračunska sredstva, podajali samo sporočila in argumente v podporo uveljavitve zakona," piše v sodbi.

Prav tako ne zdrži argument vlade, da je bila glede na število organizatorjev kampanje, ki so nasprotovali zakonu, edina možnost, da predstavi argumente v korist uveljavitve zakona ta, da se je tudi sama udeležila postopka kot organizator kampanje in v ta namen porabila sredstva.

Iz listin jasno izhaja, da je kot organizator referendumske kampanje sodelovala tudi stranka, ki tvori vladno koalicijo SMC, ki je v ta namen uporabila tudi določena sredstva, so navedli na sodišču.

Ustavno sodišče: Zakon o referendumu v neskladju z ustavo

Referendum je bil izpeljan 24. septembra lani, udeležilo se ga je 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka. Referendum ni uspel tako zaradi prenizke udeležbe kot tudi zaradi rezultata samega.

Že dan zatem, torej še pred uveljavitvijo zakona, se je Kovačič pritožil na vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid.

Pobudnik referenduma o drugem tiru Vili Kovačič se je na vrhovno sodišče pritožil zaradi nepravilnosti, ki so vplivale na izid referenduma. Foto: STA ,

Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo.

Ustavni sodniki so vrhovnemu sodišču naložili tudi, da mora, če pritožbi Kovačiča ugodi in izid referenduma razveljavi, DVK naložiti, da nov referendum razpiše v 48 urah od prejetja sodbe.

DVK ima tri možnosti za razpis referenduma

Na DVK sodbe sicer še niso prejeli, komisija pa ima več možnosti. Po prvem scenariju lahko torej DVK sama določi datum kadarkoli v obdobju od 30 dni do enega leta po razpisu, druga možnost pa je, da DVK določi datum v obdobju med 30 in 45 dni po razpisu, ki ga državni zbor ne more spremeniti.

Tretja možnost je, da DVK lahko določi datum med 30 in 45 dnevi po razpisu, a lahko državni zbor nato z dvotretjinsko večino datum prestavi na poznejši datum.

Pričakovati je, da bo DVK datum novega referenduma določila med 30 in 45 dnevi po razpisu. Če se bo odločila za to možnost, pa so mogoči datumi trije datumi, in sicer 29. april, 6. maj ali 13. maj.