Sreda, 31. 7. 2019, 11.14
5 let, 4 mesece
Vlado pozivajo, naj ukrepa: "Država je starostnike in svojce prepustila samim sebi" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,44
8
Vlada naj čim prej pripravi akcijski načrt za reševanje prezasedenosti in kadrovske podhranjenosti v domovih za starejše, so sporočili iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije vlado pozivajo, naj pripravi akcijski načrt za reševanje prezasedenosti in kadrovske podhranjenosti v domovih za starejše. Kot poudarjajo, starostniki in njihovi svojci zaradi prezasedenosti domov in vse daljših čakalnih vrst pri izvajanju storitev na domu in drugih oblikah pomoči doživljajo hude stiske, da bi prišli do nujno potrebnih storitev.
Kot pojasnjujejo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, svojci starostnikom, ki po koncu bolnišničnega zdravljenja ne zmorejo živeti povsem samostojno, ponekod ne morejo več pravočasno zagotoviti niti najnujnejših storitev in pomoči. Vlado in pristojne zato pozivajo, da ob nujno potrebnem in že dolgo pričakovanem zakonu o dolgotrajni oskrbi čim prej pripravijo tudi akcijski načrt za pospešeno obnovo in povečanje zmogljivosti za oskrbo starejših.
"Država je starostnike in svojce prepustila samim sebi"
Stiske, s katerimi se spoprijemajo starostniki in njihovi svojci, ko ugotovijo, da sami ne bodo zmogli več, so po njihovih besedah izjemno hude. "Predstavljajte si, da bolnišnica po koncu zdravljenja odpusti vašega bližnjega, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja takoj potrebuje vsakodnevno pomoč in oskrbo. V domu za starejše zanj ne dobite proste postelje, prošnja za pomoč na domu je uvrščena v čakalno vrsto, prvi obisk negovalke oziroma negovalca pa lahko pričakujete šele čez več mesecev, pa še takrat ne v zadostnem obsegu," je povedal sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak.
Starostniki in njihovi svojci se zaradi prezasedenosti domov in vse daljših čakalnih vrst pri izvajanju storitev na domu spoprijemajo s hudimi stiskami, da bi prišli do nujno potrebnih storitev.
Po njegovih besedah v nekaterih krajih zaradi pomanjkanja kadra ne zmorejo več zagotoviti niti dostave kosil na dom vsem, ki bi to potrebovali, kaj šele, da bi lahko pomagali tistim, ki potrebujejo zahtevnejšo oskrbo: "Država je starostnike in svojce prepustila samim sebi, njihovim finančnim in drugim zmožnostim. V nasprotju s trditvami, da smo socialna država, nam ta na področju skrbi za starejše že vrsto let zelo jasno sporoča: sami poskrbite zase, in to z lastnimi sredstvi, saj je to za državo najcenejše."
Katere vsakdanje stvari morajo upokojenci v domovih dodatno plačevati? Novinarka: Valentina Plaskan. Video: Planet.
Zakon o dolgotrajni oskrbi sam po sebi še ne bo rešil nakopičenih težav
Kljub opozorilom strokovnjakov in institucij, kot je Evropska komisija, da mora Slovenija zaradi hitrega staranja prebivalstva nemudoma urediti področje dolgotrajne oskrbe, pristojni že več kot 15 let prelagajo uvedbo sistema skrbi za starejše, ki bi vsem starostnikom ne glede na njihove finančne zmožnosti zagotovil storitve, ki jih potrebujejo.
Tudi aktualna vlada se je zavezala, da bo pripravila zakon o dolgotrajni oskrbi, a v skupnosti socialnih zavodov opozarjajo, da čeprav bo ta zakon nekoč sprejet, sam po sebi še ne bo rešil nakopičenih težav zaradi pomanjkanja zmogljivosti za oskrbo starejših in kadrovske podhranjenosti pri izvajalcih.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi ga pripravila aktualna vlada, sam po sebi še ne bo rešil nakopičenih težav, opozarjajo v skupnosti socialnih zavodov.
V povsem nedopustnem položaju so danes po njihovih besedah predvsem starostniki z večjimi negovalnimi potrebami, kjer oskrba v domačem okolju ne pride v poštev, hkrati pa domovi za starejše zaradi neustreznih normativov vse pogosteje ne morejo prevzeti odgovornosti za zagotavljanje kakovostne in varne strokovne oskrbe.
Vlado in pristojne pozivajo, naj vendarle ukrepajo
"Če bodo pravice ostale samo na papirju, v praksi pa se bodo starostniki soočali z vse daljšimi čakalnimi vrstami, domovi pa s pomanjkanjem kadrov, ne bomo mogli govoriti o dejanskem napredku na področju skrbi za starejše v Sloveniji," je opozoril Bizjak.
V skupnosti socialnih zavodov zato spet pozivajo vlado in vse pristojne, da čim prej pripravijo akcijski načrt za pospešeno povečanje zmogljivosti za oskrbo starejših, vključno z obnovo in razširitvijo obstoječih objektov ter gradnjo novih domov za starejše. Hkrati se je po njihovih navedbah treba resno lotiti prevetritve zastarelih kadrovskih normativov, saj ti ne ustrezajo potrebam današnjih starostnikov, ki potrebujejo vse bolj zahtevne zdravstvene, rehabilitacijske in druge storitve.
8