Ponedeljek, 5. 9. 2022, 10.49
2 leti, 2 meseca
Vlada: V primeru izrednih razmer bomo razglasili višjo stopnjo tveganja, kar pomeni energetsko krizo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,02
27
Predlog zakona je bil 26. avgusta poslan v javno obravnavo, ki bo trajala do 28. septembra.
Vlada je državnemu zboru po nujnem postopku predlagala sprejetje zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, da bi že jeseni preprečili težko popravljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi povečanega povpraševanja po energiji, predvsem premoga in zemeljskega plina. Vlada bi tako lahko v primeru dejanskih ali predvidenih motenj z oskrbo razglasila različne stopnje tveganja.
"Zaradi potrebnega obvladovanja kriznih razmer na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema ter oskrbe s toploto je treba sprejeti nov zakon z nujnimi ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo, za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema," so na vladi zapisali v obrazložitvi omenjenega zakona.
Stanje bodo preverjali vsakih sedem dni
V zakonu so določene uredbe, namenjene zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom v Evropski uniji in pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije, agencija oziroma operaterji, ki so za to zadolženi, in njihove naloge, vključno z razglasitvijo stopnje krize in zahtevanimi ukrepi.
Stopnje tveganja zaradi oskrbe z energijo dovoljujejo vladi, da gospodarskim družbam, ki so v stoodstotni lasti Republike Slovenija in v upravljanju Slovenskega državnega holdinga (SDH), neposredno naloži izvedbo ukrepov, ki po oceni vlade prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo. "Osnovni namen takšne ureditve je, da se v primeru izrednih razmer na evropskih energetskih trgih izkoristi vse domače vire za proizvodnjo električne energije in toplote, in s tem zagotovi zanesljivo oskrbo in posledično zmanjša tudi cenovni pritisk (tveganja za izjemno porast cene uvožene električne energije)," so še pojasnili na vladi.
Vlada bo vsakih sedem dni preverjala, ali so še potrebni ukrepi za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti, ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov.
Različne stopnje tveganja
Vlade lahko v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom v Republiki Sloveniji razglasi nižjo stopnjo tveganja ali višjo stopnjo tveganja.
Nižjo stopnjo tveganja zaradi priprave na krizo na področju oskrbe z energijo razglasi takrat, ko je zelo verjetno, da bo treba razglasiti stopnjo pripravljenosti v sektorju oskrbe s plinom skladno z Uredbo 2017/1938/EU o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom ter stanje pripravljenosti v sektorju oskrbe z električno energijo skladno z Uredbo 2019/941/EU o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije.
"Pri tej stopnji tveganja je na voljo še nekaj časa do kriznih razmer, a je že treba obvestiti energetske družbe in odjemalce električne energije in zemeljskega plina prek sredstev javnega obveščanja, naj se pripravijo na pričakovane krizne razmere in izvedejo potrebne in mogoče ukrepe," pravijo na vladi.
V kriznem stanju izraba vseh nacionalnih potencialov
Višjo stopnjo tveganja, ki pomeni krizo na področju oskrbe z energijo bo vlada razglasila, ko se bodo pojavile izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in imamo krizno stanje v sektorju električne energije. Pri tej višji stopnji tveganja je treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote, zato bo zaradi razmer dopuščeno začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij, ki so na podlagi predpisov za urejanje varstva okolja postavljene naštetim napravam iz tretjega člena zakona, za katere se zahteva okoljevarstveno dovoljenje.
Med ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo spada tudi skladiščenje plina in sproščanje obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov. "Nosilec bilančne skupine mora zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na dan 1. november v obsegu, ki je enak vsaj 15 odstotkom povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih," med drugim še piše v obrazložitvi, kjer so pojasnili tudi ukrepe za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepe za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov.
Predlog zakona nima posledic za državni proračun
Predlog zakona nima posledic za državni proračun in tudi ne predvideva porabe proračunskih sredstev, zato finančnih sredstev v sprejetem proračunu ni treba zagotoviti, še trdijo na vladi.
Predvideva še ustrezne varovalke, da ne bi bilo izkoriščanja domačih proizvodnih virov in povečane rabe več različnih fosilnih energentov oziroma nepotrebnega onesnaževanja okolja.
Lahko pa predlog zakona pusti posledice na gospodarstvu. "Trenutno družbe v neposredni ali posredni lasti RS sodijo v upravljanje SDH, ki zasleduje izključno cilje čim višjega donosa in povečevanje vrednosti naložb (4. člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14)). Razglasitev nižje ali višje stopnje lahko vodi v odstopanja od teh ciljev pri gospodarskih družbah, ki so v lasti RS," so med drugim še zapisali na vladi v predlogu zakona.
27