Iz institucij, ki jih ureja, kritično o Skoku

Predlog dolgo pričakovanih zakonskih rešitev, ki med drugim prinašajo ustanovitev Skoka, je bil ena od glavnih predvolilnih obljub stranke Demokrati Anžeta Logarja. Predsednik stranke ter minister za gospodarstvo, delo in šport je na začetku izpostavil, da Skok bo, saj je bilo soglasje za ustanovitev doseženo že v času koalicijskih pogajanj. Ustanovitev Skoka in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije je sicer zapisana tudi v koalicijski pogodbi.

"S Skokom izpolnjujemo predvolilno obljubo"

"Zakaj se je javnost toliko časa puščalo v nevednosti? Ker so politično voljo, da se Skok ustanovi, podčrtali vsi trije koalicijski partnerji. Tako kot je koalicijska pogodba nastajala daleč od oči javnosti, je z visoko stopnjo intenzitete med partnerji in strokovno javnostjo nastajal tudi ta predlog. Skok bo in s tem izpolnjujemo predvolilno obljubo," je poudaril Logar.

Povedal je, da je Skok okvir, ki zahteva odgovornost vseh, ki so vanj vpleteni. "Bistveno je, da vlada vsem, ki so vanj vpleteni, daje pristojnost za učinkovitost. Dosedanji ukrepi niso bili celoviti, niso potegnili vseh procesnih dejanj, ki jih takšen sistem mora potegniti, ta zakon pa to vsebuje. Je celovit, zato pričakujem, da bodo tisti, ki so zadovoljni s statusom quo, izražali močan dvom o tem zakonu. Prepričan sem, da zakon prinaša rešitve, ki niso v nasprotju z ustavo," je še dodal.

Izpostavil je tudi, da z uveljavitvijo Skoka ne bomo več čakali tri leta, da se bo preiskala odgovornost belih ovratnikov. "Ko bo neka oddaja razgalila koruptivna dejanja, ne bomo nemo čakali, kdaj bodo organi začeli hišne preiskave. Zakon o Skoku daje možnost za učinkovit pregon organizirane kriminalitete belih ovratnikov in korupcije," je dodal in se zahvalil pravosodnemu ministru, ki je na predlogu zakona delal zadnje tri mesece noč in dan. "Na prvi pogled morda ni videti, verjamem pa, da se bo v postopku videlo, kako hitrejši bodo," je sklenil.

Sprememba pri preiskavah, postopek bo krajši

Minister za pravosodje Mihael Zupančič Foto: STA Minister za pravosodje Mihael Zupančič pa je v nadaljevanju pojasnil, kako bo po novem potekal postopek. "Ne bo se več uporabljala sodna, temveč tožilska preiskava, saj s tem bistveno skrajšamo postopek. Vodja Skoka bo imenovan po enakem vzorcu kot generalna državna tožilka, tožilci pa bodo v Skok imenovani po spremenjenih pravilih," je pojasnil in poudaril, da so pri zakonu sodelovali tudi strokovnjaki (sodniki, tožilci in odvetniki). "Vodila nas je predvsem misel, da je zakon ustaven."

"V Sloveniji imamo problem, da težave prelagamo na druge. Ta zakon pa tožilstvu in sodišču daje odgovornost. Sodišče bo vsako leto poslancem predstavilo poročilo. Lahko ga boste držali za jezik. Imelo bo večjo odgovornost. Ne bo se moglo izgovarjati na druge primere. Hkrati pa bo vodja Skoka imel veliko večjo pristojnost nad svojimi tožilci, ki jih bo tudi ocenjeval, in bo odgovoren, da postopek izvede tako, da se na sodišču ustrezno izpelje," je bistvo zakona poudaril minister Logar. Dodal je: "Tudi minister za pravosodje bo imel večjo odgovornost, da bo izbral prave tožilce, ki bodo učinkovito preganjali korupcijo in organizirani kriminal. V tem postopku in ekosistemu nihče več ne more bežati pred svojo odgovornostjo. To je bistvena ideja Skoka, da bodo vsi vpleteni imeli večjo odgovornost. To bistveno spreminja pregon in procesiranje kaznivih dejanj." Izpostavil je tudi, da Skok ne bo preiskoval samo nosilcev javnih pooblastil, bodo pa ti obravnavani prednostno.

Več institucij opozarja na neprimernost zakonodajnega postopka

Več institucij, ki jih ureja zakon o Skoku, med drugim Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti, so v skupnem sporočilu za javnost opozorili na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o Skoku. 

"Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona. A to se v tem primeru ni zgodilo," so institucije zapisale v današnjem sporočilu za javnost.

Institucije so v sporočilu opozorile, da pristojni in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene in niti z njim seznanjene. Prav tako ni znano, kateri strokovnjaki so pri pripravi dejansko sodelovali. "S tem so bila kršena tako pravila poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi resolucija o normativni dejavnosti," so navedli.

Podoben primer je Šutarjev zakon 

Da hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev, so že pokazali podobni primeri, na primer Šutarjev zakon in drugi omnibus zakoni. "Zato je nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku," so poudarili.

To izrecno poudarja tudi posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo. V njem je zapisano, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od kakovosti zakonodajnega postopka, ki mora biti pregleden, vključujoč in demokratičen. "Smiselna in pravočasna javna razprava ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino," so navedli.

Še pred začetkom obravnave predloga v DZ institucije pričakujejo, da bo dovolj časa za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah, pa tudi za ustrezne popravke predloga zakona, da bodo spremembe lahko prinesle pozitivne spremembe.

Kritični tudi v sodstvu

Kritični do predloga so tudi v sodstvu. Z vrhovnega sodišča so danes sporočili, da s predlogom niso bili seznanjeni oziroma so se seznanili, ko je bil ta že objavljen. "Predlog sicer v sodstvu še preučujemo, a je prvi vtis zaskrbljujoč," so za STA dodali na vrhovnem sodišču, kjer bodo več povedali v petek.

Niti Sodni svet ni bil seznanjen s predlogom, prav tako ni sodeloval pri njegovi pripravi. Ko bodo predlog prejeli, ga bodo v okviru svojih pristojnosti obravnavali, po potrebi oblikoval in podali svoje pripombe, so odgovorili za STA.

Tudi po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o Skoku v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva, so opozorili. Podrobneje naj bi predlog komentirali v petek, so napovedali.

Na Generalni policijski upravi so pojasnili, da posameznih predlaganih rešitev ter njihovih kadrovskih, organizacijskih in finančnih posledic v tej fazi ne morejo komentirati, ker je predlog zakona še v postopku obravnave.

Na predlog zakona o Skoku se je za slovenske dopisnike v Bruslju odzvalo Evropsko javno tožilstvo (EPPO). "Osnutek zakona bomo analizirali, da bi ocenili morebitni vpliv predlaganih zakonodajnih sprememb na naše preiskave ter na splošno raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji," so zapisali.

Demokrati: Čas je, da račun izstavimo storilcem

"Z zakonom povečujemo število specializiranih tožilcev, zagotavljamo prednostno obravnavo korupcije uradnih oseb, krepimo sodelovanje med tožilstvom in policijo, uvajamo specializirano sodišče za najzahtevnejše primere ter povečujemo avtonomijo in učinkovitost specializiranega tožilstva," pa so ob najavi potrditve predloga zakona zapisali v stranki Demokrati. Poudarili so: "Vsak evro korupcije plačajo državljani. Čas je, da račun izstavimo storilcem."

Opozicija: Skok ne bo rešil ključnih težav pri preganjanju korupcije

V opozicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD ter Levica in Vesna menijo, da predlog ne bo rešil ključnih težav pri preganjanju korupcije, temveč zgolj preimenoval obstoječe institucije.

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je v izjavi za medije med glavnimi pomisleki o predlogu zakona izpostavila njegovo obravnavo po nujnem postopku. Zmotilo jih je tudi, da pomembnega zakona s področja pravosodja vsebinsko ni predstavil za to pristojen minister s svojo ekipo, ampak minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. Kot tretji pomislek je izpostavila osredotočanje na organizacijske vidike in preimenovanja obstoječih institucij, ne pa na srž problema na katerega stroka po njenih besedah opozarja že leta, in sicer kazenski postopek.

V SD so na ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča naslovili tudi poslansko vprašanje, kdo točno so bili "relevantni deležniki" oziroma "pravni strokovnjaki", s katerimi je bila vsebina predloga zakona usklajevana in v kakšni obliki je sodelovanje potekalo. Zanima jih tudi ali so bili o vseh stikih z zunanjimi deležniki oziroma predstavniki interesnih organizacij, ki so imeli namen vplivati na vsebino predloga zakona, izdelani zapisi v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter posredovani Komisiji za preprečevanje korupcije.

Tudi poslanec Levice in Vesne Luka Mesec meni, da imamo v Sloveniji težave s pregonom gospodarske korupcije, vendar rešitve ne vidi v predlaganem zakonu. Prepričan je, da gre v prvi vrsti za "piarovski zakon", ki ukinja Specializirano državno tožilstvo in ustanavlja organ z enakimi pristojnostmi. "To ne bo rešilo problema," je prepričan.

Novice Zakon o Skoku pripravljen za obravnavo na vladi

Novice Na sestanku tožilstva z ministrom brez odgovorov o Skoku

Novice Minister Zupančič: Predlog zakona o Skoku se pripravlja