Vlada objavila zemljevide: tu so mejo s Hrvaško postavili arbitri #foto

Medtem ko je arbitražno sodišče mejo na morju določilo zelo natančno s koordinatami, je mejo na kopnem določilo večinoma opisno - na podlagi meja katastrskih občin.

Slovenska geodetska uprava (Gurs) je na podlagi uradnih evidenc - katastrske evidence obeh držav so v okoli 90 odstotkih usklajene  - pripravila 48 zemljevidov, kje točno naj bi potekala meja s Hrvaško. Prvi zemljevid je nekakšno kazalo na zemljevidu celotne Slovenije, drugi v merilu 1:76.000 kaže mejo na morju, preostali pa v merilu 1:25.000 podrobnosti poteka meje na kopnem.

Mejo v naravi lahko določimo le skupaj s Hrvati

Državna meja je načeloma določena s koordinatami, ki se nato izmerijo tudi na terenu in postavijo mejniki. Na ta način se meja določi tudi v naravi - opravi se njena demarkacija. Tako je na mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi sicer med državami.

A  postopek po mednarodnem pravu mora potekati v sodelovanju obeh držav. Tudi če je slovensko-hrvaška meja z arbitražno razsodbo določena, je torej demarkacijo v naravi treba opraviti dvostransko. To bi, tudi če Hrvaška ne bi nasprotovala uresničitvi arbitražne odločitve, trajalo več let, poudarjajo slovenski strokovnjaki.

Preberite še:

Arbitraža: slovenski naivnosti ni videti konca

V vasi Brezovica pri Metliki cesta v naselju desetkrat prečka mejo. Foto: http://www.vlada.si

Vlada za bolj "življenjsko" mejo

Slovenija upa, da bi pri demarkaciji meje na terenu lahko prišlo tudi do določene uskladitve meje, da bi bila ta bolj praktična in življenjska in da ne bi, kot na primer v primeru Brezovice pri Metliki, cesta v naselju prečkala mejo desetkrat. K temu je državi pozvalo tudi arbitražno sodišče.

Zdaj pripravljeni zemljevidi bodo v prihodnje ustrezna podlaga za uporabo opredelitve meje v drugih uradnih evidencah, pa tudi za pripravo vseh uradnih zemljevidov, tudi v šolskih učbenikih.

Kako dalje?

Po neuradnih informacijah iz vladnih krogov bo treba naprej počakati na potek roka za pripravo vsega potrebnega za implementacijo arbitražne razsodbe, torej do konca decembra. Kot smo na Siol.net že pisali, je malo možnosti, da bi do takrat Hrvati priznali arbitražno sodbo. Če bodo vztrajali, se bo po poteku roka vlada odločila, kako bo Slovenija evidentirala mejo za svoje potrebe.

Na vladi sicer pravijo, da se priprave na implementacijo arbitražne razsodbe nadaljujejo. Med drugim naj bi neuradno pripravljali tudi predlog, katera zemljišča bi zamenjali za ureditev bolj življenjske meje. Tudi ta predlog naj bi bil pripravljen do konca decembra.

Po neuradnih napovedih naj bi vlada v kratkem predstavila tudi interventni zakon, ki naj bi naslovil potrebe prebivalcev ob meji s Hrvaško, ki bodo kakorkoli prizadeti zaradi arbitražne odločitve.

Zagreb in Ljubljana za obnovo dialoga

Slovenski premier Miro Cerar (na desni) naj bi hrvaškega kolega Andreja Plenkovića kmalu pozval k obnovi dialoga o implementaciji arbitražne razsodbe. Foto: STA , Poleg tega naj bi si premier Miro Cerar prizadeval za obnovitev dialoga s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Po neuradnih napovedih naj bi ga k temu pozval že v kratkem, tudi tokrat z omejitvijo, da je dialog mogoče nadaljevati le glede implementacije arbitraže.

Cerar in Plenković sta bila že dogovorjena za srečanje v Zagrebu konec septembra, a je slovenski premier pot nato odpovedal, ker je Plenković pred Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku razlagal, da Hrvaška arbitražne odločitve ne bo nikoli sprejela, odgovornost pa pripisoval Sloveniji.

Mandat za nadaljevanje dialoga o implementaciji arbitražne razsodbe je Cerarju prejšnji teden podelil tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Na zaprti seji so poslanci obravnavali tudi prevod razsodbe, ki ga je vlada na svojih spletnih straneh nato objavila konec prejšnjega tedna.