Vlada in župani za krepitev sodelovanja pri črpanju evropskih sredstev

Kot je po posvetu povedal minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, so na voljo sredstva treh oziroma štirih mehanizmov ali finančnih okvirov. Med drugim je do konca leta 2023 treba počrpati še 1,8 milijarde evrov iz iztekajoče se finančne perspektive in 312 milijonov evrov iz sklada za okrevanje, poroča STA.

V zvezi z zadnjim bodo po Černačevi napovedi do konca septembra spremenili obstoječi operativni program in omogočili podlage za čimprejšnje črpanje sredstev, predvsem za področja krepitve zdravstvenih sistemov, oskrbe starejših, zaposlovanja mladih in ohranjanja delovnih mest ter za zagotavljanja obratnega kapitala podjetjem.

Prihodnji teden bo vlada sprejemala izhodišča načrta oziroma nacionalnega programa projektov in ukrepov, za katere bo Slovenija namenila sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje EU po koronski krizi. Tako bo oktobra izdelan prvi konkretni predlog tega akta. Kot je pojasnil Černač, ga pripravljajo še brez evropske uredbe glede načina porabe, ki je na evropski ravni še v usklajevanju, saj se mudi. Računa pa, da se bodo tudi na ravni EU procesi pospešili, navaja STA.

V naslednji sedemletni finančni perspektivi bo nato Sloveniji na voljo 4,5 milijarde evrov, v kar je vključenih 350 milijonov evrov dodatno izpogajanih kohezijskih sredstev za zahodno regijo, kjer je bil izpad največji. Tako bo na voljo približno toliko sredstev kot v iztekajoči se perspektivi. Tretji sveženj sredstev pa pomeni 5,5 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in krepitev odpornosti, ki jih je treba porabiti do konca leta 2026.

Velika priložnost in hkrati odgovornost

Tako bo Slovenija v desetih letih imela na razpolago 12 milijard evrov, od tega 3,6 milijarde evrov posojil. "Z župani smo se strinjali, da je pred nami velika priložnost, predvsem pa velika odgovornost, da s temi sredstvi nadoknadimo zamujeno in opravimo potrebne strukturne reforme, ki bi morale biti že v preteklosti opravljene, ter izvedemo projekte na številnih področjih," je poudaril Černač. Poleg že omenjenih prioritet pa je navedel še zeleno in digitalno preobrazbo.

V pripravi na današnji posvet so ministrstva posredovala za 10,8 milijarde evrov pobud za naložbe, občine pa za 11 milijard evrov. Naslednji mesec bo narejena evalvacija oziroma pregled vseh projektov z vidika možnosti njihove umestitve v enega od omenjenih finančnih okvirov.

Da bi jim uspelo uresničiti zastavljene cilje, pa bo potrebno sodelovanje vseh deležnikov, so se strinjali udeleženci današnjega posveta. "Cilj je, da se sredstva najprej skrbno načrtujejo, da se zagotovita gospodarna poraba in tudi učinkovito upravljanje ter da gredo sredstva k vsebinam, ki bodo imela dodano vrednost za ljudi," je poudaril Černač.

Janša: Razprava je bila kakovostna, predlogi pa realni

Predsednik vlade Janez Janša je v tvitu po posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki regionalnih razvojih agencij in različnih ministrstev, poudaril, da so občine osrednji dejavnik zagotavljanja kakovosti življenja in razvoja. Kot je dodal, so se pogovarjali tudi o jesenskih izzivih zaradi bolezni covid-19, sicer pa je menil, da je bila razprava kakovostna, predlogi pa realni.

Posveta so bili veseli tudi župani, pri čemer so nekateri navedli konkretne težave, s katerimi se srečujejo. Sicer pa so bili predvsem veseli obljub o debirokratizaciji, o poenostavitvi postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj in o izboljšanju komuniciranja pri pripravi projektov ter odobritvi sofinanciranja.

Kot je povedal tržiški župan Borut Sajovic, je srečanje prineslo dobro, odprto in iskreno debato ter predstavitev težav po občinah in regijah. Zadovoljen je, da je največ denarja predvidenega za konkretne projekte, kot so ceste, železnice in druga infrastrukture, in ne za kakšne mehke vsebine, strategije, vizije, predavanja in podobno. "Denar, ki je na razpolago, je treba koristno uporabiti, tako da bodo od njega nekaj imeli še naši vnuki," je poudaril.

"Na nas in na občinah je zdaj, da oblikujemo projekte, ki bodo realni, da bomo lahko sredstva počrpali," je poudaril direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske Rok Šimenc in dodal, da se bodo verjetno tudi na agenciji morali reorganizirati in nameniti večji poudarek regionalnemu razvoju kot mednarodnemu sodelovanju.

Zahodna kohezijska regija bi sicer imela lahko kar nekaj težav s črpanjem sredstev, saj bo v novi perspektivi prejela le 40-odstotno sofinanciranje projektov, občine pa same ne bodo zmogle 60 odstotkov lastnega deleža. Zato bo o tem še potreben dialog z državo, meni Šimenc.

Tudi kranjski župan Matjaž Rakovec je menil, da bo naloga posameznih občin in regij predvsem, da pripravijo uresničljive projekte. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja pa je pojasnil, da imajo občine veliko projektov že na zalogi in bi lahko sredstva začele hitro porabljati. Današnji sestanek, na katerem je bila prisotna večina županov, pa je ocenil za zelo ploden in poln optimizma.

Vesel je tudi, da so se v državi lotili zmanjševanja birokratskih ovir, zaradi katerih "projekti in s tem tudi razvoj in gradbeništvo stojijo". Cerkljanski župan Franc Čebulj pa je vesel tudi Janševega predloga, da bi komunikacija med občinami in ministrstvi, ki izdajajo odločbe o sofinanciranju, odslej delovala po telefonu, ne več z dolgotrajnim dopisovanjem, saj bi bilo to precej učinkovitejše.