Vizjak optimističen pred nadaljevanjem pogajanj o reformi trga dela

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je pred sredino obravnavo reforme trga dela pred matičnim delovnim telesom v državnem zboru predstavil rezultate pogajanj s socialnimi partnerji. Kot pravi, so bila zadnja pogajanja relativno naporna. "Deset ur smo se pogajali o nekaj besedah v enem stavku. To ilustrira zahtevnost pogajalskega procesa in specifičnost problematike, ki jo želimo urediti," je bil nazoren. Vizjak je povzel dozdajšnji pogajalski proces: "Za nami je približno pet mesecev pogajanj, to je približno 200 ur pogajanj o pomembnem reformnem projektu. V četrtek smo vložili koalicijske amandmaje k tekstu, ki je v državnem zboru, pri čemer govorimo o kar precej amandmajih, tako k zakonu o delovnih razmerjih kot k zakonu o urejanju trga dela. Ti amandmaji so izplen teh dozdajšnjih pogajanj," je povedal Vizjak. Za doseganje ciljev reforme približno 55 ukrepov Za doseganje dveh ključnih ciljev reforme, to sta odprava segmentacije na trgu dela ter njegova večja fleksibilnost in zniževanje stroškov za delodajalce, so pripravili več kot 50 ukrepov, je povedal Vizjak, pri tem pa izpostavil, da je v interesu vlade rešitev obeh vprašanj hkrati. Obe vprašanji imata po Vizjakovih besedah določene skupne stične točke, saj, tako Vizjak, indeks varovanja pri zaposlitvi za nedoločen čas povzroča tako segmentacijo kot zmanjšuje fleksibilnost. "Ko govorimo o indeksu varovanja zaposlitve za nedoločen čas, se z reformo z mesta druge najslabše države se selimo v območje povprečja OECD oziroma celo na boljše mesto kot sosednja Avstrija, ki je bila večkrat postavljena kot nekakšen zgled oziroma primer, kako naj bi to bilo," je zatrdil Vizjak. Prav zato po njegovem skozi omenjeni indeks pri zaposlovanju za nedoločen čas "lahko naslavljamo in rešujemo oba problema." Kot je tudi pojasnil, z ukrepi zgolj odpravljajo birokratske ovire in želijo, da se pri presoji odpovedi postopek osredotoči na razlog, ne pa na proceduro, ki botruje togosti veljavne delovnopravne zakonodaje. Reforma trga dela po načelu vsakemu nekaj "Različnim socialnim partnerjem so bolj pri srcu eni in manj pri srcu drugi ukrepi. Sindikalni strani je bolj pri srcu sveženj ukrepov za zmanjševanje segmentacije in imajo zadržke pri svežnju ukrepov za povečevanje fleksibilnosti oziroma konkurenčnosti," je dejal Vizjak in dodal, da je pri delodajalcih ravno obratno. "Zato je reforma sveženj enih in drugih ukrepov, v katerih en socialni partner prepozna koristi na eni strani in je pripravljen potrpeti ukrepe za dosego drugega cilja in obratno," je razložil Vizjak. Pojasnil je, da je sveženj amandmajev neke vrste uravnotežen kompromis, ki ponuja uravnoteženo rešitev. "Vsakršen večji poseg ene ali druge strani to ravnovesje poruši." Vizjak: Upam, da bodo poslanske skupine sprejele, kar smo vložili Vizjak je obiskal vse poslanske skupine in jim povedal, da so amandmaji, ki so vloženi v proceduro, pa tudi tisti, ki bodo vloženi v sredo na matičnem odboru, rezultat dozdajšnjih pogajanj. Kot pravi, jim je povedal, da pogajanja še tečejo, da je dosežen pomemben korak v smislu uravnoteženja in uskladitve, da pa to dokončno ni narejeno. "Časa imamo do 26. februarja, ko poteče rok za vlaganje amandmajev na plenarni seji," je povedal Vizjak. "Upam, da bodo poslanske skupine sprejele skupno voljo, da bi v tej fazi sprejeli, kar smo skupaj vložili." Vizjak je med drugim naslovil prošnjo na politike, ki "prisegajo na vrednoto socialnega dialoga", naj ne ovirajo pogajalcev pri doseganju soglasja na pogajanjih. S tem se je odzval na vprašanje, kaj meni o amandmaju, ki ga je k zakonu vložila Državljanska lista, pri čemer ta ni bil usklajen med socialnimi partnerji. "To nam le otežuje končanje dela," je povedal Vizjak in dodal, da je vprašanje, ali to prinaša korist enemu ali drugemu cilju, ki ju želi doseči ta reforma. Socialni partnerji so se po ministrovih besedah odločili, da nadaljujejo pogajanja v ponedeljek. Časa imajo še 14 dni, 26. februarja namreč poteče rok za vlaganje amandmajev na plenarni seji, je povedal Vizjak. Delodajalci za nižje odpravnine, delojemalci za daljše odpovedne roke Med drugim ostaja odprto vprašanje odpravnin, delodajalci namreč zahtevajo, da so te nižje, medtem ko sindikati na primer zahtevajo daljše odpovedne roke, kot so trenutno predlagani. Vizjak je povedal, da na ponedeljkovih pogajanjih ni slišal niti enega mnenja, da zadeva ni zrela za obravnavo. Je pa dodal, da imajo tudi delodajalske organizacije določene organe, ki se morajo izreči o določenih vprašanjih, zato je nadaljevanje pogajanj predvideno za ponedeljek. Zadržke do začasnega in občasnega dela upokojencev ima sindikat Pergam, medtem ko drugi sindikati ugovorov glede tega nimajo, je dejal Vizjak. O stroških v zvezi z delom in izplačilu malice po novem dogovor med delavci in delodajalci Izplačilo malice in prevoza v predlogu ostajata, a z eno spremembo. »Če pride zaradi selitve delavca do povečanih stroškov, se o višjem izplačilu dogovorita delavec in delodajalec, bodisi sporazumno bodisi v kolektivni pogodbi, kar pomeni, da ta pravica avtomatsko ni več priznana, kot je veljalo doslej,« je povedal Vizjak. Po Vizjakovih besedah so se socialni partnerji uskladili pri povračilu stroškov v zvezi z delom in malici. Kot pravi, je predvidena rešitev, da se o višini dodatkov in povračil, razen pri minimalni plači, dogovarjajo delodajalci in delavci na bipartitni ravni. »To je evropska praksa. To je normalno načelo,« je pojasnil minister. Dvig efektivnega delovnika s 37-5 ur na 40 ur ne bi uspel »V Sloveniji imamo efektivni tedenski delovni čas, ki je 37,5 ure. Če bi želeli efektivni delovni čas dvigniti na 40 ur tedensko, bi morali delavci dnevno delati pol ure dlje, kar je nesprejemljivo za sindikalno stran, zato pri tej spremembi ne vztrajamo,« je povedal Vizjak. Zdajšen postopek odpovedi delovnega razmerja je rak rana naše zakonodaje Po Vizjakovih besedah so v pogajanjih »prišli zelo daleč pri odpravi administrativnih ovir in razbremenitvi birokratske navlake pri sklepanju in odpovedi delovnega razmerja.« Kot je dejal, so se pri ureditvi odpovedi osredotočili na razlog, bodisi krivdni, razlog nesposobnosti ali poslovni razlog. Postopek ugotavljanja je po ministrovih besedah trenutno popolnoma zbirokratiziran, medtem ko predlog nove ureditve uvaja zakonitost odpovedi, ki mora biti osredotočena na dejanski razlog odpovedi kot osnovo za prekinitev pogodbe. »Če se nekdo ob dejanskem razlogu skriva za proceduro, to ni v redu. To je rak rana naše zakonodaje,« je dejal Vizjak. Kot usklajen med pogajalci je Vizjak izpostavil sklop ukrepov o varstvu delavcev zaradi zlorab delodajalca. Ukrepi za večjo zaposlenost starejših Reforma po ministrovih besedah uvaja tudi ukrepe, ki vplivajo na večjo zaposlenost starejših. »Odpravnina ob upokojitvi je vezana na določeno dobo pri delodajalcu in ni več avtomatska pravica,« pravi Vizjak, pri čemer obstaja tudi kompromisni predlog ureditve vprašanja, o katerem naj bi se socialni partnerji še pogovarjali. Za hujše kršitve hujše sankcije, za blažje pa blažje Nova delovnopravna zakonodaja po Vizjakovih besedah ostreje sankcionira tiste prekrške na strani delodajalca, ki imajo vpliv na materialni položaj delavca, po drugi strani pa so kazni za administrativne kršitve nekoliko omiljene. Izredna odpoved možna tudi ob neplačanih prispevkih Delavec bo imel po Vizjakovih besedah po novem pravico do izredne odpovedi tudi v primeru, če zanj ne bodo plačani prispevki. Doslej namreč te ni mogel podati, če niso bili prispevki v celoti poravnani. Kot je še povedal Vizjak bo izplačilna lista po novem izvršilni naslov, saj bo imela status verodostojne listine. Agencijsko delo bo po novem omejeno navzgor Med pomembnimi spremembami je minister izpostavil še agencijsko delo. »Pomembno je, da želimo odvrniti delodajalce, da razumejo to delo kot možno obliko za zagotavljanje trajnih potreb po delu. Agencijsko delo služi samo za začasno povečan obseg dela, ki traja dve leti. Agencijske delavce omejujemo na 25 odstotkov zaposlenih za določen in nedoločen čas. To pomeni, da če ima nekdo zaposlenih 100 delavcev, lahko še 25 delavcev dela preko agencije,« je novost predstavil Vizjak, ki pravi, da je sicer ta kvota zelo visoka, iz nje pa so izvzeti mali delodajalci, to so tisti, ki zaposlujejo do deset delavcev. Po novem več varstva za ekonomske odvisne delavce Vizjak je med drugim omenil še izboljšanje položaja tako imenovanih ekonomskih odvisnih delavcev, teh je v državi vse več, med njimi so tudi številni novinarji. »To so ljudje, ki so preko espejev stoodstotno angažirani pri enem delodajalcu, ki delajo v njegovih prostorih, upravljajo njegovo opremo. Zanje uvajamo minimalen standard zaščite, podobne tisti, ki jo ima delavec, zaposlen pri delodajalcu,« pravi Vizjak in pojasnjuje, da so amandmaji, ki urejajo to področje, v pripravi. V Sloveniji je nemogoče radikalno poseči v trg dela, a Vizjak ostaja optimist Vizjak je sicer mnenja, da je "v Sloveniji nemogoče radikalno spremeniti trg dela, kajti imamo prezahteven pogajalski proces socialnih partnerjev". Po njegovem mnenju bi vsak radikalen poseg porušil ravnotežje ter povzročil revolt ene in druge strani. Je pa kljub temu pred nadaljevanjem pogajanj optimističen. "Imam občutek, da bo večina socialnih partnerjev ocenila spremembe kot korak v pravo smer," je dejal in dodal, da bodo spoštovali kakršnokoli odločitev socialnih partnerjev.