Vizjak je predstavil predlog zakona o štipendiranju

Kot je povedal minister Andrej Vizjak, so jih na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pri pripravi novega predloga zakona o štipendiranju vodili odprava pomanjkljivosti v veljavnem zakonu, uskladitev s tekstom zakona volivk in volivcev – ti so namreč pred časom v sprejem vložil svojo različico zakona – v kar največji možni meri, ureditev štipendiranja na enem mestu, na ministrstvu pa si po Vizjakovih besedah želijo tudi odziva javnosti, zato zakon pošiljajo v enomesečno javno razpravo.

Nove štipendije in novi pojmi Predstavljeni predlog zakona o štipendiranju ureja državno in Zoisovo štipendijo, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad Futura. Kot je povedal Vizjak, so ena od novosti štipendije za deficitarne poklice, predlog pa uvaja tudi politiko štipendiranja, nov pojem, ki opredeljuje namen in cilje štipendij.

Po ministrovih besedah je osnovna zamisel, da bi bile štipendije namenjene tudi mladoletnim dijakom. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je namreč za pridobitev štipendij uveljavil pogoj polnoletnosti, zato so mladoletni dijaki ostali brez državnih štipendij. To vrzel so se na ministrstvu odločili zapolniti s štipendijami za deficitarne poklice, ta bo 100 evrov za vse dijake, ki se bodo vpisali na deficitarne izobraževalne programe.

Štipendije le za dodiplomski študij Štipendije se bodo podeljevale le za dodiplomski študij, ne pa tudi za tretjo bolonjsko stopnjo, razen v primeru štipendij Ad Futura, ki so namenjene mednarodni mobilnosti, je pojasnil Vizjak. Kot pravi, bo upravičenost do štipendije vezana na kontinuirano izobraževanje do konca dodiplomskega študija. Štipendist bo upravičen tudi do štipendije za podaljšan status študenta, za absolventski staž ter za ponavljanje letnika v primeru objektivnih okoliščin, kot so starševstvo, zdravstveni razlogi, izjemne družinske ali socialne okoliščine, višja sila. Kdor bo prej končal študij, bo po besedah Vizjaka dobil določene ugodnosti.

Državne štipendije Državne štipendije, ki jih lahko prejemajo polnoletni dijaki in študenti, sicer podrobneje ureja zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Kar bo uvedel zakon o štipendiranju, so po Vizjakovih besedah dodatki za bivanje, dodatek za uspeh in dodatek za štipendista s posebnimi potrebami.

Zoisove štipendije Novost, ki jo predvideva predlagani zakon o štipendiranju, je po Vizjakovih navedbah ta, da so pri določitvi upravičenosti do Zoisovih štipendij sledili pred časom vloženemu zakonskemu predlogu volivk in volivcev, ki so kot prvi pogoj za pridobitev štipendije predlagali izjemni dosežek, pri tem pa so se na ministrstvu odločili nekoliko znižati povprečno vstopno oceno za pridobitev štipendije. Poleg ocene so pogoj tudi določeni izjemni dosežki, zlasti visoka mesta na raznih državnih tekmovanjih ter razne nagrade.

Štipendija za deficitarne poklice Ta po Vizjakovih besedah pomembna novost bo opredeljena v petletni politiki štipendiranja, kjer bo določen pojem deficitarnih izobraževalnih smeri. Do nje bodo upravičeni dijaki in študenti višješolskih programov, cenzusni kriterij pa bo upravičenost do otroškega dodatka, kar po Vizjakovih besedah pomeni širitev praga upravičenosti. Vizjak sicer dodaja, da na ministrstvu razmišljajo, da bi celo črtali dohodkovni cenzus za družine pri deficitarnih poklicih. Predlog zakona sicer dopušča tudi kombinacijo omenjene štipendije še s kakšno drugo štipendijo.

Predlog zakona predvideva tudi štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter štipendije Ad Futura, namenjene izobraževanju, študijskim obiskom in tekmovanjem iz znanja ali raziskovanja.

Sofinanciranje kadrovskih štipendij Predstavljeni predlog predvideva tudi sofinanciranje kadrovskih štipendij. "Za sofinanciranje kadrovskih štipendij se ne upošteva starostni pogoj za pridobitev, zelo pomembno pa je tudi, da uvajamo višji delež sofinanciranja," je dejal Vizjak. Kot je pojasnil, je tako na primer predviden 50-odstotni delež sofinanciranja za kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 odstotkov minimalne plače.

V zvezi z obveznostmi štipenditorja in štipendista pri kadrovskih štipendijah zakon predvideva večjo fleksibilnost, uvaja pa tudi enomesečno delovno prakso, je pojasnil Vizjak.